Kdo bo novi papež? Tole je favorit, da zamenja pokojnega Frančiška!

9 hours ago 11

ARTICLE AD

Zgodovina je pokazala, da so bili pogosto izvoljeni kandidati, ki niso bili med glavnimi favoriti. Kardinali bodo morali tehtati med kontinuiteto in spremembo, med tradicijo in reformo, da bi izbrali voditelja, ki bo Katoliško cerkev vodil v prihodnost.

VATIKAN – Po smrti papeža Frančiška 21. aprila 2025 se Katoliška cerkev pripravlja na enega najpomembnejših dogodkov v svoji tradiciji – izvolitev novega papeža. Ta postopek, znan kot konklave, bo potekal v Vatikanu, kjer se bodo kardinali z volilno pravico zbrali v Sikstinski kapeli, da bi izbrali naslednjega poglavarja Cerkve.

Konklave v Rimu

Konklave se običajno začnejo med 15. in 20. dnem po smrti ali odstopu papeža. V tem času se kardinali, mlajši od 80 let, zberejo v Rimu in se pripravijo na volitve. Pred začetkom konklava potekajo splošne kongregacije, kjer kardinali razpravljajo o stanju Cerkve in lastnostih, ki jih pričakujejo od novega papeža. Ko se konklave začnejo, so kardinali izolirani od zunanjega sveta, da bi zagotovili neodvisnost in duhovno osredotočenost procesa.

Sikstinska kapela

Volitve potekajo v strogi tajnosti. Vsak kardinal napiše ime svojega izbranega kandidata na listič in ga odda v volilno skrinjico. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina glasov. Če noben kandidat ne doseže potrebne večine, se glasovanje ponovi, do štirikrat na dan – dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Po vsakem krogu glasovanja se lističi sežgejo, pri čemer barva dima, ki se dviga iz dimnika Sikstinske kapele, javnosti sporoča izid glasovanja: črn dim pomeni, da novi papež še ni bil izvoljen, bel dim pa oznanja, da je bil izbran novi papež.

Soba solza

Ko je novi papež izvoljen, ga vprašajo, ali sprejema izvolitev. Če sprejme, izbere svoje papeško ime in se preobleče v papeška oblačila v t.i. “Sobi solza”. Nato se predstavi vernikom z balkona bazilike svetega Petra z znamenitim oznanilom “Habemus papam!”

Prvič iz Azije?

Med potencialnimi kandidati za novega papeža so številni kardinali z različnih koncev sveta, ki predstavljajo raznolikost in bogastvo Katoliške cerkve. Italijanski kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Svetega sedeža, je znan po svoji diplomatski spretnosti in dolgoletnih izkušnjah v vatikanski kuriji. Njegova vloga v odnosih s Kitajsko in poznavanje notranjega delovanja Vatikana mu dajejo prednost med kardinali, ki iščejo stabilnost in kontinuiteto.

Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, pogosto imenovan “azijski Frančišek”, je znan po svoji karizmi in pastoralnem pristopu. Njegova sposobnost povezovanja z verniki različnih kultur in njegov poudarek na socialni pravičnosti ga postavljata kot močnega kandidata, čeprav so nekateri izrazili pomisleke glede njegovega vodenja organizacije Caritas Internationalis.

Ganski kardinal Peter Turkson je znan po svojem delu na področju razvoja in pravičnosti. Njegova izvolitev bi bila zgodovinska, saj bi postal prvi afriški papež v sodobni zgodovini. Čeprav je nekoliko starejši, njegova izkušnja in zmerna stališča na družbenih vprašanjih pritegujejo pozornost.

Madžarski kardinal Péter Erdő je konservativen teolog z močnimi pravnimi izkušnjami. Njegova izvolitev bi lahko pomenila premik nazaj k bolj tradicionalnim vrednotam, kar bi zadovoljilo kardinale, ki so kritični do reform, uvedenih v času papeža Frančiška.

Italijanski kardinal Matteo Zuppi, znan po svojem delu na področju miru in vključevanja, je blizu vrednotam papeža Frančiška. Njegova izvolitev bi pomenila nadaljevanje reform in poudarek na socialni pravičnosti.

Portugalski kardinal José Tolentino de Mendonça, eden najmlajših kandidatov, je znan po svojih sodobnih in liberalnih pogledih. Njegova izvolitev bi lahko prinesla svežino in novo energijo v vatikanske strukture.

Malteški kardinal Mario Grech, ki se je iz konservativca preoblikoval v progresivca pod vplivom papeža Frančiška, je še en kandidat, ki bi lahko nadaljeval reformno pot.

Italijanski kardinal Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh Jeruzalema, je znan po svojem humanitarnem delu, zlasti med izraelsko-palestinskim konfliktom. Njegove izkušnje na področju medverskega dialoga bi lahko bile dragocene v sodobnem svetu, kjer so odnosi med religijami ključnega pomena.

1. Pietro Parolin (Italija)

Funkcija: Državni tajnik Svetega sedeža
Usmeritev: Zmerno konservativen, diplomatsko uravnotežen
Profil: Odličen diplomat, ki vodi vatikansko zunanjo politiko. Igral ključno vlogo pri obnovi odnosov med Vatikanom in Kitajsko. Zelo izkušen znotraj kurije, zmernih tonov, ne želi večjih sprememb, ampak stabilnost.
Možnost izvolitve: Zelo visoka – velja za enega najresnejših favoritov

2. Luis Antonio Tagle (Filipini)

Funkcija: Pro-prefekt Dikasterija za evangelizacijo
Usmeritev: Progresiven
Profil: Velja za “azijskega Frančiška”. Karizmatičen, priljubljen pri mladih in v državah globalnega juga. Poudarja socialno pravičnost, vključevanje, bližino revnim. Zelo prijazen, komunikativen, a nekateri mu očitajo pomanjkanje odločnosti v vodstveni vlogi.
Možnost izvolitve: Srednja – ljubljen, a morda premalo “močan” za nekatere kardinale

3. Peter Turkson (Gana)

Funkcija: Kancler Papeške akademije znanosti in družbenih znanosti
Usmeritev: Zmerno progresiven
Profil: Prvi afriški kardinal, ki ima resne možnosti za papeški prestol. Odprt do dialoga, sodeloval pri okoljskih vprašanjih in socialni pravičnosti. Je pa včasih kritiziran kot nedosleden in ne dovolj politično spreten.
Možnost izvolitve: Srednja do nižja – simbolno močan, a morda ne združuje dovolj široke podpore

4. Péter Erdő (Madžarska)

Funkcija: Nadškof Budimpešte
Usmeritev: Konzervativen
Profil: Trden kanonist in teolog, zastopa tradicionalna stališča. Ni posebej izpostavljen v medijih, ima pa ugled med konservativnimi kardinali. Zagovarja bolj tradicionalno obliko liturgije in cerkvenega nauka.
Možnost izvolitve: Srednja – močna izbira za obrat nazaj k tradiciji

5. Matteo Zuppi (Italija)

Funkcija: Predsednik Italijanske škofovske konference
Usmeritev: Progresiven
Profil: Velja za Frančiškovega naslednika po duhu. Blizu skupnosti Sant’Egidio, predan dialogu, mirovništvu, pomoči ubogim. Naklonjen LGBTQ osebam, a spoštuje cerkveni nauk. Ima podporo mnogih reformno usmerjenih kardinalov.
Možnost izvolitve: Visoka – eden najmočnejših progresivnih kandidatov

6. José Tolentino de Mendonça (Portugalska)

Funkcija: Prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo
Usmeritev: Progresiven
Profil: Pesnik, intelektualec, dialog z umetnostjo in sekularno družbo. Zelo sodoben pogled na teologijo. Eden najmlajših v krogu kandidatov, morda še premlad za papeško funkcijo, a prihodnost je njegova.
Možnost izvolitve: Nizka (za zdaj) – bolj kandidat za prihodnost

7. Mario Grech (Malta)

Funkcija: Generalni tajnik škofovske sinode
Usmeritev: Zmerno progresiven
Profil: Bil bolj konservativen, a se je pod Frančiškovim vplivom premaknil proti odprtosti. Ključna figura v sinodalnem procesu, podpira več dialoga z verniki.
Možnost izvolitve: Srednja – spoštovan, a manj karizmatičen

8. Pierbattista Pizzaballa (Italija)

Funkcija: Latinski patriarh Jeruzalema
Usmeritev: Zmeren do progresiven
Profil: Globoko izkušen v medverskem dialogu, še posebej med kristjani, Judi in muslimani. Njegovo delo v napetem okolju mu daje moralno težo.
Možnost izvolitve: Srednja – simbolno močan, še posebej v luči vojn in konflikta na Bližnjem vzhodu

9. Jean-Claude Hollerich (Luksemburg)

Funkcija: Nadškof Luxembourga, poročevalec sinode
Usmeritev: Progresiven
Profil: Vodil sinodo o sinodalnosti, odkrito podpira reformo Cerkve in razmislek o vlogi LGBTQ oseb. Zaradi svojih stališč je deležen kritik konservativnega tabora.
Možnost izvolitve: Srednja – visoko cenjen v sinodalnem procesu, a polarizira

10. Christophe Pierre (Francija)

Funkcija: Apostolski nuncij v ZDA
Usmeritev: Zmeren
Profil: Zelo izkušen diplomat. Pozna razmere v ameriški Cerkvi, kar je pomembno glede na napetosti med konservativnimi in progresivnimi tokovi tam.
Možnost izvolitve: Nizka – spoštovan, a ne med glavnimi kandidati

Čeprav so vsi ti kandidati močni na svoj način, je izid konklava vedno nepredvidljiv. Zgodovina je pokazala, da so bili pogosto izvoljeni kandidati, ki niso bili med glavnimi favoriti. Kardinali bodo morali tehtati med kontinuiteto in spremembo, med tradicijo in reformo, da bi izbrali voditelja, ki bo Katoliško cerkev vodil v prihodnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Kdo bo novi papež? Tole je favorit, da zamenja pokojnega Frančiška! first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article