Kdo bi bil boljši voditelj Slovenije v krizah, ki nas čakajo?

3 days ago 39

Predsednik vlade je nedavno dejal, da našo državo ogrožajo le naravne katastrofe. Napovedovanje prihodnosti je sicer nehvaležno opravilo, vendar je seznam potencialnih groženj precej daljši. Ker smo v predvolilnem obdobju, se vprašanje, kdo bi bolje vodil Slovenijo skozi morebitne krize, zastavlja samo po sebi: predsednik vlade Robert Golob ali vodja opozicije Janez Janša? Odgovor je jasen – Janez Janša.

Slovenija bi lahko bila v prihodnjih letih (oziroma je deloma že) izpostavljena različnim grožnjam, ki bi lahko povzročile resne krizne razmere. Mednje sodijo naravne nesreče, varnostne grožnje, migracije, gospodarske krize in druge. Nekatere od teh smo v preteklosti že doživeli, nekatere, kot je denimo grožnja hibridne vojne, pa doživljamo že danes.

Preberite še: Vodja največje evropske stranke jasno povedal: V času Janševe vlade je imela Slovenija 8,4-odstotno gospodarsko rast. Danes je ta okoli 0,8 odstotka!

Varnostna vprašanja

Varnostna kriza bi imela nedvomno najhujše posledice. Varnost je ena izmed osnovnih dobrin, poleg preskrbe z zrakom, hrano in vodo. Slovenija je po osamosvojitvi živela v relativnem varnostnem mehurčku. Izhod iz Jugoslavije je prestala z razmeroma malo žrtvami, po koncu vojn na Balkanu pa se je večina nasilnih konfliktov preselila na Bližnji vzhod in v Južno Azijo (Afganistan). V Evropi je vladal mir zaradi ameriškega varnostnega dežnika in procesa evropske integracije.

Danes se zdi, da za nadaljnjo evropsko integracijo ni več enotnega konsenza, ameriški varnostni dežnik pa postaja vse bolj negotov. Razmerje sil med velikimi silami se spreminja, s tem pa tudi ameriške geopolitične prioritete. Zmanjševanje prisotnosti ZDA v Evropi bi lahko povzročilo tako imenovani varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristila Rusija za nove vojaške poteze. Vprašanje ostaja, kako bi se v takšnem primeru odzvala Evropska unija. Lahko bi prišlo do njenega notranjega razkola, lahko pa bi se odločila za aktivnejšo vojaško vlogo. V primeru vojaškega konflikta med članico EU in Rusijo bi se lahko zgodilo, da Slovenija ne bi bila zgolj opazovalka, temveč bi bila neposredno vključena v konflikt.

Slovenija je sicer že del globalnega konflikta, ki se trenutno odvija v okviru tako imenovane hibridne vojne. Hibridna vojna je sodoben način konflikta, pri katerem država ali druga skupina uporablja kombinacijo vojaških in nevojaških sredstev za doseganje političnih ali strateških ciljev. Poleg klasičnih vojaških operacij vključuje tudi kibernetske napade, širjenje dezinformacij, gospodarski pritisk, politično vplivanje ter podporo notranjim nemirom v drugi državi. Namen hibridne vojne je oslabiti nasprotnika, povzročiti nestabilnost in vplivati na javno mnenje, pogosto brez uradne razglasitve vojne. Mediji so pred kratkim poročali, da je Slovenija ena izmed tarč ruskih dezinformacijskih kampanj.

Migracijska in begunska kriza

Varnostna kriza bi se lahko hitro razvila tudi v migracijsko krizo. Slovenija od leta 2022 sprejema begunce iz Ukrajine, hkrati pa se nadaljuje prihod nezakonitih migrantov. Če bi se geopolitične napetosti razširile na Zahodni Balkan in bi tam izbruhnil oborožen konflikt, bi Slovenija lahko postala ena izmed ključnih destinacij za begunce iz teh območij. Migracijski val bi bil lahko podoben tistemu iz leta 2015, ko je izbruhnila velika evropska migracijska kriza. Za razliko od takratnih migrantov, za katere je bila Slovenija predvsem tranzitna država, bi begunci z Balkana verjetno pogosteje ostajali v Sloveniji, kar bi dodatno obremenilo javne finance in socialne sisteme.

Nevarnost recesije

Varnostna in gospodarska kriza sta pogosto tesno povezani. Varnostnim krizam običajno sledijo gospodarske, te pa lahko dodatno poglabljajo varnostne napetosti. Če bi se nadaljevala počasna gospodarska rast v Sloveniji in širši Evropski uniji, bi se lahko država znašla v resnejših gospodarskih težavah. Slovenija je izrazito izvozno gospodarstvo, zato bi zmanjšanje povpraševanja v EU, zlasti v Nemčiji, lahko državo potisnilo v recesijo. Posledice bi lahko bile odpuščanja, slabšanje javnih financ in socialni nemiri. Kritiki trenutne vlade opozarjajo, da se del gospodarskih kazalnikov slabša, inflacija pa ostaja relativno visoka, zaradi česar mnogi prebivalci občutijo poslabšanje življenjskega standarda.

Naravne nesreče

Naravne nesreče predstavljajo pomemben izziv za Slovenijo, saj lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, ogrozijo infrastrukturo in vplivajo na varnost prebivalcev. Med najpogostejše nevarnosti sodijo poplave, suše, plazovi, žled in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki zahtevajo učinkovite preventivne ukrepe, dobro organizirano zaščito in hitro sanacijo posledic. Izrazit primer takšne nesreče so bile obsežne poplave avgusta 2023, ki so prizadele velik del države, poškodovale številne domove, ceste in mostove ter povzročile eno največjih naravnih škod v zgodovini samostojne Slovenije.

Golob je “politično in osebnostno nezrel” za vodenje države.

Kako bi se predsednik vlade Robert Golob odzval v kritičnih situacijah, lahko sklepamo na podlagi njegovega ravnanja tekom tega mandata. Denimo v času naravnih katastrof ga je slovenska javnost slišala dajati megalomanske obljube o ekspresni gradnji 100 hiš na mesec za tiste, ki so bili prizadeti zaradi poplav. Po zadnjih podatkih je bila zgrajena zgolj ena hiša. Zelo počasi je potekala oziroma še vedno poteka obnova prizadetih območij.

Prav tako je jasno, kako bi Golob ravnal v času ekonomske krize. Namesto da bi gospodarstvu omogočil kisik za rast in čim lažjo premostitev kritičnih ekonomskih razmer, bi verjetno še bolj zategoval davčni primež, pridigal o socialni pravičnosti podjetij, lahko pa bi prišlo tudi do nacionalizacij podjetij v obliki t. i. delavskega soupravljanja in podobnih socialističnih izumov, ki imajo vsi po vrsti enoten skupni imenovalec – zmanjševanje ekonomske svobode.

Kako bi ravnal v primeru, da bi se Slovenija znašla v vojni, lahko samo domnevamo. Pomagajo pa nam lahko njegovi dosedanji razmisleki. Predsednik vlade je za medije pred časom dejal, da Slovenija ni varnostno ogrožena in da našo državo ogrožajo le naravne katastrofe. Po drugi strani se je skušal lotiti modernizacije Slovenske vojske, a je njegova vlada pretentala zaveznike, katerim je predsednik vlade obljubil vlaganja v varnost v višini 5 odstotkov BDP, Slovenija pa ni dosegla niti starega standarda dveh odstotkov. Predsednik vlade je prav tako izumil idejo, da varnost ni povezana samo z vojsko, temveč s celotno državo. Kot smo pisali pred časom, gre za manever, kako določene investicije prekvalificirati v vojaške, zato da bi zaveznikom lažje prikazali vlaganja v varnost.

Skratka, predsednik vlade sistematično podcenjuje varnostne grožnje, se pretvarja, da ne obstajajo, ali pa zmanjšuje njihov pomen. Verjetno je njegovo primernost za premiersko funkcijo pred časom še najbolje opisala njegova poslanka Mojca Šetinc Pašek: “Glavna težava je po moji oceni na nek način politična in tudi osebna nezrelost aktualnega predsednika vlade. Pa naj mi ne zamerijo v tej ostri kritiki, ampak tako žal je.”

Janši še nihče ni očital neoperativnosti

Janez Janša bi bil v kriznih razmerah boljši predsednik vlade predvsem zaradi svoje politične izkušenosti, odločnosti in preverjene sposobnosti vodenja države v zahtevnih okoliščinah. Mnogi ga ocenjujejo kot učinkovitega kriznega voditelja, saj je Slovenijo že večkrat vodil skozi turbulentna obdobja, pri čemer mu nasprotniki praviloma niso očitali neučinkovitega vodenja države. Je eden redkih evropskih voditeljev, ki ima tudi neposredno osebno izkušnjo z vojno in nastajanjem države, kar mu daje specifično razumevanje varnostnih in geopolitičnih tveganj. Med naborom premierskih kandidatov je tudi eden redkih, ki ima dejansko izkušnjo z upravljanjem države v času ekonomske krize in pandemije covida.

Njegov slog vodenja temelji na hitrem sprejemanju odločitev, odgovornosti in poudarjanju nacionalne varnosti ter stabilnosti države. Zaradi teh lastnosti gre za voditelja, ki zna v kriznih razmerah prevzeti nadzor nad situacijo, včasih sprejemati nepopularne, a nujne odločitve ter državo usmerjati odločno in brez omahovanja.

Sara Kovač

The post Kdo bi bil boljši voditelj Slovenije v krizah, ki nas čakajo? first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article