Kdo ali kaj sploh še lahko reši prepogljive telefone?

Marjan se je spraševal o smiselnosti dvojno prepogljivega telefona (ali tablice, kakor hočete poimenovati tako napravo). Sam pa bom šel še korak nazaj, na izhodišče, in še enkrat več podvomil o prihodnosti samega koncepta telefona s prepogljivim zaslonom.

Prihodnje leto prihaja zložljivi iPhone, ustvaril bo nov bum in rešil celotno kategorijo naprav, ki se že leta ne premakne nikamor. Tako vsaj trdi splošno sprejeto prepričanje, za katerega pa nisem povsem prepričan, če bi ga podpisal. Že o tem, da bo Apple res pripravil tovrstno napravo, ne. Iphone Air resda nakazuje razmišljanje v to smer, vendar je dodajanje prepogljivega zaslona, z neugledno gubo in potencialno šibko točko, vseeno nekaj povsem drugega kot tanjšanje »klasike.« Morda se bo zgodilo, in bom rahlo presenečen, prav nič pa ne bom, če bo nabor iTelefonov znova sestavljen zgolj iz nepreklopnih.

Več kot prepričan pa sem, da iPhone Fold ali kakor koli se bo že imenoval, ne bo rešil izvirne in ključne težave te kategorije naprav, kvečjemu jo bo še potenciral. Tovrstni telefoni so pač predragi v primerjavi z običajnimi in če zraven dodamo še dvome o njihovi trpežnosti – nikakor ne potihnejo zgodbe o nenadnih »pokih« zaslonov, zelenih črtah, potemnitvi ene polovice in podobnih neljubih pripetijah –, je povsem jasno, zakaj ostajajo nišni izdelki. Proizvajalci se lahko hvalijo, da se zanimanje povečuje, toda skupne številke ostajajo nizke in statistika jih skorajda ne zaznava.

Pred približno sedmimi, osmimi leti, ko se je vse skupaj začelo, so (pokončno) prepogljivi telefoni nastopili s cenami okrog dva tisoč evrov. Še zdaj so nekje tam, tudi malo čez to mejo, četudi bi, inflaciji navkljub, po tolikem času pričakovali drastično pocenitev tehnologije. Ob tem, da kupec, podobno kot pri omenjenem ultratankem mobilniku, pravzaprav v marsikaterem pogledu dobi manj. Krajšo avtonomijo baterije, slabše hlajenje procesorja, manj zmogljiv foto-video »oddelek,« počasnejše polnjenje in še kak drug kompromis, za kar plača (več kot) dvakratno ceno glede na primerljiv klasičen telefon. Kakih dvesto do tristo evrov razlike bi verjetno določeni kupci, ki se jim zdi perspektivno imeti večji zaslon za dodatno produktivnost (morda tudi za večpredstavnost ali za igre), požrli, dodatnega tisočaka ali še več pač ne. V vmesnem polju pa so jim na voljo še najboljši neprepogljivi modeli, ki so v marsičem superiorni, in pravzaprav najboljša izbira za res zahtevne kupce (sploh glede fotografiranja ali snemanja).

Prepogljivi tudi vztrajajo skoraj izključno v najvišjem razredu, le pri preklopnih (vodoravno prepogljivih) smo doslej videli nekaj srednjerazrednih modelov, in čeprav je ta kategorija cenovno privlačnejša in potencialno zanimiva za ljubitelje majhnih telefonov, so tisti, ki se razpirajo v mini tablice »prava stvar« z vidika dodane vrednosti. Toda nihče ne izdeluje z zmogljivostmi srednjega razreda, dasiravno bi lahko trdili, da so kamere, baterija in še kaj tudi pri obstoječih nekje na tem nivoju. Vsekakor niso na vrhunskem. Predstavniki proizvajalcev tudi trdijo, da je to prestižna kategorija in da je ne gre razvrednotiti s cenejšimi modeli, vendar se s tem pogledom ne strinjam.

Dodatna težava je še vedno skromna konkurenca. Morda ne na Kitajskem in še kje, v naših koncih pa zagotovo. Edina resna izbira ostaja Samsung, sramežljivo nekaj poskuša Honor, občasno še Huawei, kjer pa poznamo pomanjkljivosti, modele Googla, Oneplusa, Oppa ali Viva je treba iskati v tujini, pa še tam ne boste nujno uspešni, medtem ko Xiaomija, Tecna in še česa ne boste našli. Tudi zanimivih akcij za črni petek ali še kdaj med letom praviloma ne. Tudi drugod tovrstne naprave ne dosegajo pravega preboja. Zato bom zastavil nekoliko izzivalno vprašanje. Bo Apple vstopil na to področje ravno takrat, ko se bo večina ostalih proizvajalcev naveličala?

The post Kdo ali kaj sploh še lahko reši prepogljive telefone? appeared first on Tehnozvezdje.