.png)
5 hours ago
9
ARTICLE AD
Družbena omrežja preplavljajo fotografije in posnetki smeti, ki jih ljudje malomarno puščajo na nedovoljenih mestih. Poleg divjih odlagališč, je na ekoloških otokih moč naleteti tudi na številne kosovne in gradbene odpadke, vejevje, karoserije in druge smeti. V tem primeru se z napačno odvrženimi odpadki prične ukvarjati pristojna služba, v slovenski Istri je to Medobčinski inšpektorat Medobčinske uprave Istre (MUI), ki redno izvaja poostrene nadzore nad odlaganjem. Pred dobrim mesecem dni smo pisali o nepravilno odloženi avtomobilski karoseriji na ekološkem otoku, s katero se je ubadalo Okolje Piran. Na srečo podjetja so storilca odkrili, saj so ga izsledili s pomočjo registrske tablice vozila, večinoma pa je krivce težko odkriti, saj ti iz odpadkov odstranijo indice, kot so naslov, podatki na računu oziroma druge oznake.
Tudi v Koštaboni so imeli ob koncu minulega leta težave z divjima odlagališčema na dveh zemljiščih, saj so tovornjaki več tednov dovažali gradbeni material, o katerem ni nihče vedel ničesar. Velikokrat so kršitelji zakonodaje o ravnanju z odpadki manjši obrtniki, ki storitev ravnanja z odpadki zaračunajo strankam, potem pa si lastne stroške znižajo z nepravilnim odlaganjem na ekoloških otokih. Sistem obračunavanja ravnanja z odpadki za pravne osebe namreč temelji na količini in vrsti odpadkov, ki jih podjetje odda v okviru rednega odvoza. Če je odpadkov manj, so tudi stroški nižji. Zaradi tega se nekateri odločijo, da odpadke raje odložijo v naravi ali na ekoloških otokih in s tem stroške naprtijo javnim službam ter posredno vsem občanom.
Ukrepe v primeru odvrženih ali zapuščenih odpadkov v okolju ureja Zakon o varstvu okolja. Občani lahko zato prijavo o nepravilnostih oziroma kršitvah podajo državni inšpekciji, pristojni za naravne vire in prostor, inšpektoratu za kmetijstvo in Medobčinski upravi Istre (MUI). Za odpadke na zemljišču v lasti države je pristojna državna inšpekcija, za tiste v lasti občine je pristojna občinska inšpekcija, za tiste v zasebni lasti pa je v primerih, ko je povzročitelj neznan, odgovoren lastnik zemljišča. Globe za prekrške občine določijo same. V Kopru se višina kazni giblje od 150 evrov za fizične osebe do 1.000 evrov za pravne osebe, v Piranu in Ankaranu so kazni med 200 in 2.000 evri, v Izoli med 400 in 2.000 evri. MUI izpostavlja, da večina kršiteljev ob zabojnike odlaga zeleni rez, v primeru polnih zabojnikov tudi papir oziroma karton. V posamičnih primerih pa ob zabojnike odlagajo tudi kosovne odpadke, kot so pohištvo in bela tehnika.
Ključno vlogo v boju proti onesnaževanju in prekomerni potrošnji predstavljajo ekološka društva. Eno takih je društvo Ekologi brez meja, ki razloge za nemarno početje ljudi vidi v slabi ali pomanjkljivi informiranosti prebivalstva. Ljudje pogosto ne vedo, v katere zabojnike sodijo katere smeti, saj se barve po občinah oziroma med različnimi izvajalci, ne usklajujejo. »Označbe so včasih preveč splošne, saj so nekatere kategorije bolj kompleksne. Nekaj pa je na žalost tudi okoljskega kriminala in zlonamernega onesnaževanja. Ob pomanjkljivem nadzoru in nekaznovanju, ljudje pogosto nimajo motivacije za spremembe na bolje,« je trenutno stanje v zvezi z ločevanjem odpadkov komentiral član društva, Jaka Kranjc. Slednji opozarja tudi na nevarnost divjih odlagališč, na katerih naletimo na nevarne kemikalije, barve, olja in celo azbest, ki so človeku nevarni. Vse to pa ogroža tudi okolje in lahko privede tudi do požarov.
Preprečevanje napačnega odlaganja smeti bi zagotovo omejila fizična prisotnost redarjev, prostovoljcev ali lokalnih skrbnikov na območjih divjih odlagališč, kar bi marsikoga odvrnilo od neodgovornega ravnanja. Poleg tega imajo pri tem izjemno moč družbena omrežja, ki ljudi izobražujejo in ozaveščajo o pravilnem ločevanju. Nazadnje pa se vse začne in konča pri vzgoji, saj je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja . Situacija se v Sloveniji sicer izboljšuje, saj je končna stopnja ločenega zbiranja iz leta v leto višja, čeprav je smeti ob cestah vedno več.
Andraž Velkavrh
English (US)