Kdaj je strah pred zobozdravnikom upravičen — in kdaj nam začne škodovati?

Strah pred zobozdravnikom je lahko upravičen, kadar izhaja iz bolečine, preteklih slabih izkušenj ali zdravstvenih zapletov, vendar v večini primerov danes ni več povezan z realnim tveganjem. Sodobni postopki, anestezija in komunikacija z bolnikom so bolečino in negotovost močno zmanjšali. Strah postane težava predvsem takrat, ko vodi v odlašanje pregledov, kar poveča tveganje za obsežnejše posege. Odločilno vprašanje zato ni, ali je strah »pravilen«, temveč kdaj je zaščitni odziv in kdaj ovira pri zdravljenju.

---

Zakaj pri mnogih ljudeh strah pred zobozdravnikom sploh nastane?

Strah se najpogosteje oblikuje zaradi preteklih bolečih posegov ali nepredvidljivih izkušenj v otroštvu. V strokovni literaturi se opisuje kot kombinacija naslednjih dejavnikov:

• bolečinska izkušnja ali občutek izgube nadzora,
• negotovost glede poteka posega,
• sram zaradi stanja zob ali videza nasmeha.

Foto: Bolečinska izkušnja

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je strah eden ključnih razlogov za izogibanje preventivnim pregledom, kar vodi v poznejše in zahtevnejše posege. Redni pregledi pa so praviloma krajši in manj invazivni (NIJZ, Slovenija).

Primer iz prakse: pacient zaradi strahu več let ne obišče zobozdravnika in pride šele ob hudi bolečini. Takrat je poseg nujno večji, kar strah še okrepi, vzrok postane posledica.

Ali drži, da so zobozdravstveni posegi danes še vedno boleči?

Večinoma ne. Napredek anestezije, natančnejši instrumenti in sodobni protokoli so bolečino bistveno zmanjšali. V številnih primerih je poseg kratek in neboleč, pri zahtevnejših pa se uporablja lokalno omrtvičenje ali prilagojene oblike sedacije.

V klinični praksi velja pristop, ki vključuje:

• razlago vsakega koraka postopka,
• možnost prekinitve na pacientov signal,
• prilagoditev tempa posega posamezniku.

Raziskave v strokovnih dentalnih revijah poudarjajo, da sta obvladovanje bolečine in jasna komunikacija s pacientom med ključnimi elementi sodobne zobozdravstvene obravnave. Študije pri tem posebej izpostavljajo pomen razlage postopka, dogovorjenih pavz in vključevanja pacienta v potek zdravljenja, saj to zmanjšuje občutek strahu in negotovosti (npr. povzetki v kliničnih preglednih člankih o odnosu med zobozdravnikom in pacientom v EU-zdravstvenih sistemih).

Kdaj je nelagodje kljub temu lahko prisotno?

• pri akutnem vnetju, ko anestezija deluje slabše,
• pri obsežnih kirurških posegih,
• pri osebah z zelo nizkim bolečinskim pragom.

Tudi v teh primerih je namen zdravljenja bolečino nadzorovati, ne pa je sprejemati kot samoumevno.

Kdaj je strah razumljiv in celo koristen — in kdaj začne škodovati?

Strah je lahko koristen, kadar:

• nas spodbuja k vprašanjem in pojasnilom,
• nas opozori, da želimo več nadzora nad potekom posega,
• nam pomaga izbrati zobozdravnika, pri katerem se počutimo varno.

Postane pa škodljiv, kadar:

• vodi v prelaganje pregledov,
• prekine že začeto zdravljenje,
• povzroči napredovale bolezni zob in dlesni.

V slovenski praksi zobozdravniki najpogosteje opažajo zaplete prav pri pacientih, ki pridejo zelo pozno, pogosto iz strahu ali sramu. Takrat je poseg obsežnejši, kar krepi začaran krog, ki bi ga zgodnji pregled lahko preprečil.

Foto: Strah pred zobozdravnikom

Kaj če je strah tako močan, da obiska skoraj ni mogoče izvesti?

V teh primerih govorimo o dentalni anksioznosti ali dentalni fobiji. Značilni znaki so pospešeno bitje srca, tresenje, občutek izgube nadzora ali panika pred vstopom v ordinacijo.

Pristopi, ki se v praksi izkažejo kot učinkoviti:

• krajši, postopni obiski,
• jasen dogovor o signalu za prekinitev,
• vnaprejšnja razlaga poteka,
• možnost prisotnosti spremljevalne osebe,
• sodelovanje psihologa, kadar je to potrebno.

Strokovne smernice na področju klinične psihologije poudarjajo, da je pri osebah z izrazito dentalno anksioznostjo cilj postopno povečanje občutka varnosti in nadzora, ne pa izsiljeno »premagovanje strahu«. V praksi to pomeni krajše obiske, napovedane korake posega ter možnost prekinitve, kadar pacient to potrebuje.

Ali drži, da pregled ni potreben, če zobje ne bolijo?

Ne drži. Veliko bolezni ustne votline v začetni fazi ne boli, med njimi:

• začetni karies,
• vnetje dlesni,
• spremembe mehkih tkiv.

Redni pregledi omogočajo zdravljenje v zgodnji fazi, ko so posegi manjši in okrevanje hitrejše. V Sloveniji preventivni pregled vključuje tudi pregled ustne sluznice, kar je pomembno za zgodnje zaznavanje resnejših sprememb.

Primer: pacient brez bolečin na pregledu odkrije začetno lezijo, ki se odpravi z majhnim posegom namesto kasnejšega zdravljenja živca ali puljenja zoba.

Zakaj ima odnos med pacientom in zobozdravnikom tako veliko vlogo pri zmanjševanju strahu?

Strah se pogosto zmanjša, ko pacient razume postopek in ve, da lahko vpliva na potek obravnave. V Sloveniji in EU se vedno pogosteje uporablja pristop »povej – pokaži – naredi«, kjer zobozdravnik:

• najprej razloži postopek,
• nato ga pokaže ali ponazori,
• šele nato poseg izvede.

Tak način zmanjšuje občutek nepredvidljivosti, ki je eden glavnih sprožilcev strahu. Če pacient meni, da poteka obravnava prehitro, je povsem legitimno, da to pove, prilagoditev je del strokovne prakse, ne izjema.

Foto: Zobozdravnik

Ali je strah pred zobozdravnikom torej danes še upravičen?

Strah je človeški in razumljiv, deloma zasidran v izkušnjah iz obdobja, ko je bila obravnava manj udobna kot danes. V resničnem tveganju je upravičen takrat, ko opozarja na bolečino, zaplete ali zdravstveno negotovost. V večini primerov pa sodobna zobozdravstvena oskrba omogoča varno, nadzorovano in pacientu prilagojeno zdravljenje.

Najbolj škodljiv postane takrat, ko nas zaradi njega ni v ambulanto, ravno to pa poveča tveganje za zaplete, ki jih poskušamo preprečiti.

Pripravil: J.P.

Vir: NIJZ, WHO, American Dental Association, EFP, Harvard Health Publishing, Mayo Clinic, Pexels

The post Kdaj je strah pred zobozdravnikom upravičen — in kdaj nam začne škodovati? first appeared on NaDlani.si.