ARTICLE AD
Zunanja novoletna okrasitevPraznične lučke decembra hitro postanejo del vsakdana. Osvetljene hiše, balkoni in vrtovi ustvarijo občutek topline tudi takrat, ko so dnevi kratki in megleni. Januar pa skoraj vsako leto odpre isto vprašanje. Ali je že čas, da zunanje novoletne okrasitve ugasnemo, ali je še prezgodaj? Odgovor ni enoznačen, saj se prepletajo tradicija, navade, praktični razlogi in sodoben način življenja.
Opaziti je mogoče, da se Slovenci pri tem ravnamo precej različno. Nekateri lučke ugasnejo že v prvih dneh januarja, drugi čakajo do sredine meseca, tretji pa jih pustijo prižgane še dolgo po tem, ko se praznično vzdušje že umiri. Vseeno obstajajo določeni vzorci, ki se iz leta v leto ponavljajo.
Praznična simbolika po novem letu
Novo leto pomeni prelomnico, vendar praznično obdobje s tem še ni nujno končano. V ljudskem izročilu se božični čas tradicionalno zaključi šele z januarjem, kar vpliva tudi na odnos do okrasitve doma.
Zunanje lučke so v tem smislu podaljšek prazničnega občutja. Ne predstavljajo le dekoracije, temveč simbolizirajo svetlobo sredi zime. Zato se mnogim zdi, da bi jih ugasnili takoj po silvestrovem, prehitro in skoraj grobo.
Vloga treh kraljev v navadah
Šesti januar, praznik svetih treh kraljev, ima v Sloveniji poseben pomen. Velja za dan, ko se božični čas uradno zaključi. Prav ta datum je za marsikoga tisti, ko se začne razmišljanje o pospravljanju okraskov.
V praksi to pomeni, da veliko gospodinjstev lučke ugasne v dneh okoli tega datuma. Ne nujno na sam praznik, temveč v prvem tednu po njem. Ta meja se je skozi leta precej utrdila.
Kdaj Slovenci najpogosteje ugasnemo lučke?
Čeprav tradicija ponuja okvir, sodobne navade pogosto narekujejo drugačen tempo. Veliko Slovencev se za ugašanje zunanjih okrasitev odloči med 7. in 15. januarjem. Takrat se delovni ritem že povsem vzpostavi, praznična evforija zbledi, dnevi pa kljub temu ostajajo kratki.
Zanimivo je, da v mestih lučke pogosto ostanejo prižgane dlje kot na podeželju. Razlog ni le estetika, temveč tudi dejstvo, da mestna razsvetljava že sama po sebi ustvarja svetel ambient, zato dodatne lučke ne izstopajo toliko.
Vpliv vremena in svetlobe
Januar je v Sloveniji pogosto siv in meglen. Prav v takšnih razmerah marsikdo pusti zunanje lučke še nekoliko dlje, saj dajejo občutek življenja in topline okoli doma.
Poleg tega so dnevi v prvi polovici januarja še vedno zelo kratki. Ugašanje lučk v tem obdobju se nekaterim zdi skoraj nelogično, saj ravno takrat najbolj pridejo do izraza.
Energija, stroški in nova zavest
V zadnjih letih ima pri odločitvi pomembno vlogo tudi odnos do porabe energije. Čeprav sodobne LED lučke porabijo malo elektrike, se vse več ljudi zavestno odloča za zgodnejši izklop.
Ta odločitev ni nujno povezana s tradicijo, temveč z občutkom odgovornosti. Januar pogosto prinese tudi prve položnice novega leta, kar marsikoga dodatno spodbudi k razmisleku.
Okrasitev je osebna odločitev
Pri vprašanju, kdaj ugasniti zunanje novoletne okrasitve, ne obstaja pravilo, ki bi veljalo za vse. Nekateri v lučkah vidijo zgolj praznično dekoracijo, drugi pa način, kako si olajšati temne zimske večere.
Pomembno je tudi, da se navade razlikujejo glede na okolje. V blokovskih naseljih se posamezniki pogosto prilagajajo večini, medtem ko je pri hišah odločitev povsem osebna.
Kako se praznično obdobje neopazno zaključi?
Večina Slovencev lučke ugasne brez posebnega rituala. Nekega večera preprosto ostanejo temne. Ta trenutek pogosto sovpada z občutkom, da se je leto zares začelo in da prazniki sodijo v spomin.
Zanimivo je, da ugašanje zunanjih okrasitev pogosto pomeni tudi simboličen konec počasnejšega zimskega ritma. Takrat se misli že usmerjajo proti pomladi, daljšim dnevom in novim začetkom.
Praznične lučke tako ne izginejo nenadoma, temveč se poslovijo tiho in postopno. Prav v tem pa se skriva čar slovenske navade, ki dopušča osebno interpretacijo in spoštovanje občutka doma.
Objava Kdaj je pravi čas, da Slovenci ugasnejo zunanje novoletne okrasitve? se je pojavila na Vse za moj dan.

12 hours ago
15










English (US)