Kdaj je dieta smiselna, kdaj je bolje odnehati

Dieta naredi več škode kot koristi takrat, ko postane prehitra, preveč restriktivna ali psihično izčrpavajoča tudi če se tehtnica sprva “razveseli”. Težava ni v sami ideji urejene prehrane, ampak v režimih, ki izločijo cele skupine živil, ustvarijo občutek stalne lakote in človeka potisnejo v cikel nadzora, krivde in prenajedanja. V praksi se škoda pokaže kot utrujenost, razdražljivost, moten spanec, izguba mišične mase ali celo večje tveganje za motnje hranjenja. Zato je ključno vprašanje preprosto: kdaj dieta še pomaga zdravju in kdaj začne tiho delati proti vam?

Zakaj se lahko stroga dieta spremeni v težavo, ne rešitev?

Telo ni preprost števec kalorij. Ko mu odvzamemo preveč energije ali pomembna hranila, se prilagodi: porabo zniža, lakoto poveča, misli pa se začnejo vrteti okoli hrane. Dober primer, kako trdovratna je lahko ta prilagoditev, je raziskava, pri kateri je ekipa spremljala udeležence “The Biggest Loser” še šest let po oddaji. Kot dopisni avtor je sodeloval dr. Kevin D. Hall (PhD) z National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases: po velikem začetnem hujšanju je večina udeležencev kasneje velik del teže pridobila nazaj, njihov bazalni metabolizem pa je ostal opazno znižan.

Prevedeno v vsakdan: človek se ne “pokvari”, ampak se znajde v položaju, kjer mora za vzdrževanje nove teže jesti manj kot prej in to v telesu, ki je hkrati bolj lačno in bolj varčno. Ko k temu dodate še občutek prepovedi (“tega ne smem”), dobite recept za izčrpanost in kasnejše “prelomne” epizode, ki jih ljudje pogosto zamenjajo za pomanjkanje discipline.

Foto: Dieta Vir: Freepik

Kdaj telo plača račun: kateri znaki pomenijo, da gre predaleč?

Nekateri opozorilni znaki so precej prepoznavni: mraz v rokah, vrtoglavice, slabši spanec, zaprtje, izpadanje las, neredna menstruacija, občutek, da ste stalno na kratki vrvici. Pri drugih pa se račun pokaže šele, ko nastane zaplet.

Eden bolj znanih je žolčnik. Gradiva britanskih bolnišnic opozarjajo, da hitro hujšanje (na primer več kot približno kilogram na teden) poveča tveganje za nastanek žolčnih kamnov. Drugi “tihi” račun je mišična masa: pri zelo nizkem vnosu energije in beljakovin telo razgrajuje tudi mišice. Številka na tehtnici pade, hkrati pa pade moč, odpornost in dolgoročno tudi sposobnost ohranjanja teže, ker mišice porabijo več energije kot maščoba.

Ali drži, da je hitro hujšanje vedno uspeh?

Mit: Če gre dol hitro, metoda deluje.
Dejstvo: Pri mnogih dietah v začetku izgubljamo precej vode in praznimo zaloge glikogena. Zato se zdi, kot da je “šlo vse dol”, še preden je prišlo do resnejših sprememb maščobnega tkiva.

Mit: Strožja pravila pomenijo večji nadzor.
Dejstvo: Strožja pravila pogosto pomenijo več psihičnega pritiska in večjo verjetnost, da bo človek ob prvem “prekršku” odnehal v celoti (“če sem že zgrešil, je vseeno”). To ni moralni poraz, ampak tipična psihološka past restrikcije.

Foto: Zdrava prehrana Foto: Freepik

Kaj če dieta “deluje”, a se vmes sesuje glava?

To je del, o katerem ljudje govorijo šele po tihem: dieta “deluje”, a cena je stalna napetost. Hrana postane test, obrok postane matematika, druženje pa logistika. Psihologinja dr. Traci Mann, profesorica na University of Minnesota, je v svojih javnih razlagah večkrat poudarila, da je bolj smiselno graditi vedenja za zdravje (prehrana, gibanje, spanje) kot pa se obsesivno osredotočati na samo težo ker je ta fokus pogosto kontraproduktiven.

Pomembno je še nekaj: restriktivno dietenje je pri delu ljudi povezano z večjim tveganjem za razvoj motenj hranjenja. National Eating Disorders Association kot dejavnik tveganja izpostavlja zgodovino diet in restrikcije veliko ljudi poroča, da se je njihov problem začel prav z “nedolžnim hujšanjem”. To ne pomeni, da bo vsaka dieta sprožila motnjo hranjenja. Pomeni pa, da so pri mladostnikih, pri ljudeh z anksioznostjo, perfekcionizmom ali preteklo motnjo hranjenja strogi režimi posebej nevaren teren.

Kdaj je dieta smiselna in varna?

Včasih je “dieta” pravzaprav del zdravljenja: pri celiakiji, alergijah, določenih presnovnih boleznih ali po nekaterih posegih. Tam ne gre za trend, ampak za individualno prilagojen režim, kjer je cilj zdravje, ne hitrost. Tudi zelo nizkokalorični programi imajo lahko svoje mesto a to ni področje “izzivov” s spleta.

European Food Safety Authority je pri t. i. totalnih nadomestkih prehrane za uravnavanje telesne teže predlagala minimalno energijsko vrednost (600 kcal/dan) in s tem jasno pokazala, da je področje regulirano prav zato, ker lahko prenizek vnos hitro postane tvegan. Ključna beseda je nadzor in jasna indikacija ne občutek krivde.

Foto: Zdrav obrok Vir: Freepik

Kako se to kaže v Sloveniji in kaj pomeni “realen” pristop?

V slovenski praksi se ljudje pogosto srečajo z dietami prek znancev, družbenih omrežij ali hitrih režimov, medtem ko javno zdravstvo praviloma spodbuja počasnejše spremembe življenjskega sloga. Nacionalni inštitut za javno zdravje v svojih gradivih opozarja, da hitre shujševalne diete dolgoročno niso učinkovite in da se brez spremembe prehranjevalnih in gibalnih navad izgubljeni kilogrami pogosto hitro vrnejo včasih še z “obrestmi”.

Ni zanemarljiv niti duševni vidik. Ko prehrana postane način spopadanja s stresom, samopodobo ali občutkom nadzora, se človek hitro ujame v vzorec, kjer je “še strožje” videti kot rešitev, v resnici pa poglablja težavo. V Sloveniji obstaja specializirana obravnava: Psihiatrična klinika Ljubljana ima enoto za motnje hranjenja in sama navaja, da zdravljenje praviloma traja več mesecev ter zahteva celostno obravnavo. To je pomemben protiutež mitu, da je vse rešljivo v dveh tednih.

Kaj si je vredno zapomniti, preden se lotite naslednje diete?

Dieta naredi več škode kot koristi, ko je prehitra, preveč omejevalna, ko iz prehrane brez dobrega razloga izloči osnovne skupine živil ali ko človeka psihično stisne v kot. Če se ob njej slabša spanec, raste tesnoba, pada energija, hrana pa postane glavna misel dneva, je to slab znak tudi če tehtnica kaže “napredek”.

Najbolj zanesljiv pristop je pogosto najmanj dramatičen: spremembe, ki jih je mogoče živeti, ne le preživeti. In če v ozadju stojijo zdravstveni ali duševni razlogi, je smiselno govoriti o obravnavi in podpori ne o še strožjih pravilih.

Pripravil: L. H.
Viri: NIJZ, EFSA, NIH (NIDDK), Imperial College Healthcare NHS Trust

The post Kdaj je dieta smiselna, kdaj je bolje odnehati first appeared on NaDlani.si.