Babice niso nikoli pozabile, kdaj imajo vnukinje in vnuki god

2 hours ago 18
Vnukinja in babicaVnukinja in babica

Danes, ko koledarji samodejno pošiljajo opomnike in telefoni vibrirajo ob vsakem rojstnem dnevu, obstaja spomin, ki ne potrebuje baterije. Babice. Še posebej tiste stare šole. One, ki so znale na pamet, ne le kdaj ima kdo rojstni dan, ampak tudi, kdaj ima god – in to pogosto še za sosede, botre in daljne sorodnike. Ta navidezno majhna navada razkriva veliko več kot le dober spomin. Govori o drugačnem odnosu do časa, ljudi in pozornosti.

God je bil pomemben dan, ne opomba v koledarju

Koledar na steni in v glavi

V preteklosti god ni bil folklorna zanimivost, temveč resen družinski dogodek. Imena so bila tesno povezana s svetniki, cerkvenim koledarjem in letnim ritmom. Babice so imele v kuhinji pogosto obešen papirnati koledar, a prave informacije so nosile v glavi. God vnuka ni bil nekaj, kar se preveri, temveč nekaj, kar se ve.

Zakaj je bil god včasih pomembnejši od rojstnega dne?

V mnogih družinah so godovi celo prehitevali rojstne dneve. Darila so bila skromna, pogosto domača, a pomen je bil jasen: danes si ti na vrsti. Ta dan je bil priznanje obstoja, imena in pripadnosti družini.

Spomin je izraz skrbi in povezanosti

Babice niso beležile, babice so poslušale

Spomin na god ni bil tehnična veščina, temveč posledica pozornosti. Babice so poslušale, opazovale, ponavljale. Ime vnuka ni bilo le ime, temveč zgodba. Zgodba o tem, kdaj se je rodil, komu je podoben in kaj ima rad.

Majhne geste, ki so imele veliko težo

Čestitka, klic, doma spečeni piškoti ali le stavek: »Danes imaš pa god.« To so bili trenutki, ki so otrokom sporočali, da so opaženi. Psihologi danes potrjujejo, da so takšne ponavljajoče se potrditve ključne za občutek varnosti in samozavesti pri otrocih.

Zakaj godovi izginjajo iz sodobnih družin?

Digitalni koledar ni nadomestilo za pozornost

Ironija sodobnega časa je očitna. Imamo več opomnikov kot kadarkoli, a manj notranjega spomina. Godovi izginjajo, ker zahtevajo nekaj, česar tehnologija ne more nadomestiti: zanimanje za pomen imen in tradicije.

Prekinjena veriga prenosa navad

Babice so znanje prenašale spontano. S pripovedovanjem, z zgledom, z vprašanji. Danes ta veriga pogosto poči, ker ni več časa ali ker se zdi nepomembna. A prav ti drobni rituali ustvarjajo občutek kontinuitete med generacijami.

Ko se babičinih navad spominjamo z nostalgijo

Spomin na babico, ki ni nikoli pozabila godu, ni le spomin na natančnost. Je spomin na občutek, da je nekdo mislil nate, še preden si sam pomislil nase. V svetu, kjer se pozornost drobi, takšni spomini dobivajo novo vrednost. Ne kot nekaj staromodnega, temveč kot opomnik, da so odnosi sestavljeni iz majhnih, a vztrajnih dejanj. Morda god danes res ni več velik dogodek. A način, kako so ga babice razumele, ostaja dragocena lekcija o bližini, spominu in skrbi.

Objava Babice niso nikoli pozabile, kdaj imajo vnukinje in vnuki god se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article