Kazenska ovadba v zvezi z Litijsko 51 proti Dominiki Švarc Pipan in Klemnu Boštjančiču razširjena še na Roberta Goloba

V preteklosti smo že pisali o kazenski ovadbi Civilne iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) poslani na Specializirano državno tožilstvo RS v zvezi z odmevnim primerom nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Pri CI ADSS so zdaj vložili še dopolnitev kazenske ovadbe. Ovadba, ki je bila prvotno vložena proti takratni ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan in finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, sedaj zajema tudi predsednika vlade Roberta Goloba. Iniciativa meni, da obstaja utemeljen sum, da je premier dejavno sodeloval pri postopku nezakonite prerazporeditve proračunskih sredstev in odobritvi nakupa sporne nepremičnine.

Spomnimo, primer nakupa stavbe na Litijski 51 je v javnosti izbruhnil konec decembra 2023, ko je država od zasebnega lastnika kupila poslovno stavbo za 7,7 milijona evrov. Še posebej sporno je, da je bilo od tega zneska kar 6,5 milijona evrov črpano iz proračunske rezerve, ki je po zakonu namenjena izključno financiranju odprave posledic naravnih nesreč, in ne nakupom nepremičnin.

Po navedbah CI ADSS je bila prerazporeditev sredstev izvedena mimo zakonsko predpisanih postopkov, brez ustrezne dokumentacije in brez sodelovanja pristojnih služb ministrstva za pravosodje. Celoten postopek naj bi se odvijal v nekaj dneh, kar je omogočilo izpeljavo posla brez običajnih varovalk.

Stavba na Litijski 51, ki je davkoplačevalce stala 6,5 milijona evrov. (Foto: Igor Kupljenik/Bobo)

Iz prvotne ovadbe v razširjeno preiskavo

Prvotna kazenska ovadba je bila decembra 2024 vložena proti Dominiki Švarc Pipan in Klemnu Boštjančiču zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in omogočanja neupravičene premoženjske koristi. Po novih ugotovitvah CI ADSS naj bi v ključnih trenutkih v postopek aktivno posegel tudi predsednik vlade Robert Golob.

Nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in premier Robert Golob sta močno vpletena v afero nakupa sodne stavbe na Litijski ulici v Ljubljani. (Foto: Bobo)

Iniciativa navaja, da je premier osebno odobril prerazporeditev proračunske rezerve, čeprav je vedel, da sredstva niso namenjena za tovrstne nakupe. Njegovo soglasje naj bi omogočilo, da je posel stekel brez odločanja vlade kot celote ali Državnega zbora.

Časovni pritisk in politični vpliv

Iz elektronske korespondence, ki jo je CI ADSS priložila ovadbi, izhaja, da je bila odločitev sprejeta v naglici tik pred koncem leta 2023. Uradniki na ministrstvih so po navedbah pobudnikov delovali pod političnim pritiskom, da v izredno kratkem roku pripravijo dokumentacijo in pogodbo za nakup stavbe.

Iniciativa opozarja, da je bila pogodba podpisana brez ustreznih zavarovanj in finančnih jamstev, kar “kaže na izjemno neresen in potencialno kazniv način ravnanja odgovornih oseb”. To je v nasprotju s prakso pri primerljivih nepremičninskih poslih države.

Po mnenju CI ADSS ta izjava potrjuje, da je bila pri poslu neposredno vključena tudi vlada oziroma njen predsednik.

Razširjeni krog vpletenih oseb

Poleg Roberta Goloba, Dominike Švarc Pipan in Klemna Boštjančiča CI ADSS med osumljene umešča tudi državne sekretarje in uradnike, ki naj bi sodelovali v postopku: Sašo Jazbec, Gordano Pipan, Mojco Pirnat in Igorja Šoltesa. Iniciativa opozarja, da “v kazenskih postopkih kot osumljenci nastopajo le posamezni uradniki in prodajalec stavbe, medtem ko politični odločevalci ostajajo nedotaknjeni”.

Igor Šoltes (Slika: STA)

Po odstopu je Dominika Švarc Pipan po navedbah CI ADSS s svojega zasebnega elektronskega naslova pošiljala sporočila sedanji ministrici Andreji Katič, predsedniku vlade Robertu Golobu in notranji revizorki Suzani Hötzl, v katerih je poskušala vplivati na nadaljnje postopke glede spornega nakupa. Pobudniki menijo, da to dodatno kaže na notranje politične pritiske in poskuse nadzora nad razpletom afere.

Dokazi kažejo, da je šlo za hitro odločitev, ki je bila v nasprotju z zakonodajo

Proračunska rezerva je strogo namenski instrument in je lahko uporabljena le v izjemnih primerih, določenih z Zakonom o javnih financah. Vsaka prerazporeditev teh sredstev za druge namene zahteva formalno odločitev vlade in obvestilo Državnemu zboru. Po navedbah CI ADSS se to v primeru Litijske 51 ni zgodilo, kar pomeni kršitev zakona.

“Dokazi jasno kažejo, da je bila odločitev politična, hitra in v nasprotju z zakonodajo,” pravijo v CI ADSS in dodajajo: “Zato pričakujemo, da bo Specializirano državno tožilstvo preiskavo razširilo tudi na predsednika vlade Roberta Goloba.”

V afero Litijska 51 se je zapletel tudi finančni minister Klemen Boštjančič. (Foto: Bobo)

Pomen afere in prihodnji koraki

Afera Litijska 51 je ena od najodmevnejših afer zadnjih let, saj odpira vprašanja o transparentnosti porabe javnega denarja, odgovornosti političnih odločevalcev in nadzoru nad uporabo proračunskih rezerv. Odločitev Specializiranega državnega tožilstva, ali bo preiskavo razširilo, bo po oceni pravnikov pomembno vplivala na politični prostor v državi.

CI ADSS je že napovedala, da bo, če do razširitve ne bo prišlo, sprožila dodatne pravne in javne postopke, saj želi, kot pravijo, “preprečiti, da bi politični vrh ostal nedotaknjen v primeru, ki je finančno in pravno jasno opredeljen”.

Tožilstvo se sicer na izvirno ovadbo še ni odzvalo.

I. K.