Geoekonomska orožja

Eno glavnih geoekonomskih vprašanj za Evropo je odnos do Rusije. Tako je na mestu vprašanje, katera geoekonomska orožja oz. orodja so nam na voljo, kakšne učinke imajo, kaj so njihove pasti uporabe in kaj je sprejemljivo tveganje njihove uporabe.

Često slišimo idejo o ruskih finančnih sredstvih, naloženih in zamrznjenih v evropskih bankah, ter uporabi slednjih za obnovo Ukrajine ali za financiranje slednjega. To geoekonomsko orožje ima več problemov.

Prvič, kolikor ima zamrznitev dobro pravno zaslombo, zaplemba oz. uporaba le-teh nima. Zelo verjetno je, da bodo sodišča v morebitnih tožbah odločila v prid imetnikom teh sredstev in bomo morali vračati ta denar. Drugič, evro bo dodatno izgubil ugled in svojo pozicijo v mednarodnih finančnih tokovih, saj bodo mnogi investitorji začeli dvomiti o pravni in politični varnosti njihovih naložb v evropskih bankah ter slednjih ne bodo več dajali v Evropo. Tretjič, čeprav je absolutna številka teh sredstev velika (300 milijard USD), je to po oceni Svetovne banke približno samo polovica potrebnih sredstev za obnovo Ukrajine. Prav tako je Rusija do sedaj za vojno porabila 500 milijard USD; EU pa manj kot 150 milijard USD, če prištejemo še stroške oskrbe beguncev iz Ukrajine, pa 250 milijard USD. Da bi Evropa ujela ruske izdatke za posredovanje v Ukrajini, bi morala porabiti približno 1 trilijon USD. Evropski vojaški izdatki so namreč neučinkoviti – stroški orožja so namreč tri- do štirikrat višji kot v Rusiji. Prav tako je Rusija prešla v vojno ekonomijo – kar 40 odstotkov ruskega proračuna je namenjenega vojaškim izdatkom. To je toliko, kot so leta 1944 v drugi svetovni vojni porabile ZDA. Ruska produkcija tankov se je od 2022 povečala za 260 odstotkov, izdelava raket za 233 odstotkov, in izdelava streliva za 261 odstotkov. Ne pozabite, da je pred tem povečanjem Rusija že bila tretja svetovna izvoznica orožja. Zato bi zaplemba imela bolj simbolen kot strateški učinek.

A opisano stanje ruske ekonomije je priložnost za veliko bolj preprosto geoekonomsko orožje Evrope. Neplačljive terjatve v ruskih bankah so namreč okoli 6-odstotne, torej blizu standardnega limita (7 odstotkov). Ruske finančne rezerve so izčrpane, količina zlata pa je padla z 2300 ton na 400 ton. Sredstva ruskih državnih investicijskih skladov so se zmanjšala na tretjino njihovih vrednosti pred letom 2022. Gospodarske rasti ni. Edina gospodarska panoga, poleg orožarske, ki Rusiji prinaša dobiček, so energenti. In tu je nekaj, kar lahko EU naredi in Rusijo ekonomsko prizadene. Avgusta 2025 je namreč 5 držav EU še vedno uvozilo za 979 milijonov evrov energentov – Madžarska, Slovaška, Francija, Nizozemska in Belgija. Zadnje tri utekočinjeni plin, prvi dve pa plin in nafto prek plinovodov in naftovodov. EU tako predstavlja še vedno četrti največji trg za ruske energente, za Kitajsko, Indijo in Turčijo.

Ruska ekonomija je na robu, vendar zaradi svoje velikosti lahko dolgo tam tudi ostane. EU jo lahko pomaga prekucniti, če bi takoj zaprla vse pritoke energentov. Vendar dansko predsedovanje Svetu EU vztraja pri popolnem umiku iz ruskega plina do 1. januarja 2028. Takšna uporaba geoekonomskega orožja nima smisla – Rusije ne prizadene, EU pa ima jutri, če se za to odloči, na voljo alternativne vire plina LNG iz ZDA in od drugod. EU torej ne bi bila prizadeta, a tudi ne Rusija.

Če temu ukrepu dodamo še ukrajinsko bombardiranje ruskih rafinerij, črpališč in t. i. tankerjev duhov, kar se je že zgodilo, in je zavoljo tega prišlo do izpada med 15 in 20 odstotkov energetske proizvodnje, ima takšen ukrep veliko večji impakt kot sicer. Tudi zaradi javne podobe ruske moči v Rusiji sami, saj se že pojavljajo vrste in pomanjkanje energentov tudi v Rusiji. Ukrajina je tudi že raketirala Baškortostan – pokrajino v Zahodni Sibiriji – prek katere poteka edina pot za energente (3 milijone sodčkov na dan), da pridejo iz Sibirije na Zahod Rusije in jih nato lahko Rusija izvozi s tankerji v Azijo. Ukrajina pa je omejila tudi izvozne zmogljivosti Rusije, saj glavni izvozni točki ruskih energentov – Primorsk in Ust-Luga – zavoljo slednjih operirata s polovično zmogljivostjo. Zadnji mozaik pa je pritisk ZDA na Indijo in Turčijo, da zmanjšata uvoz ruskih energentov. Indija to že počne.

Geoekonomska orožja torej ne delujejo neodvisno od drugih geopolitičnih potez. Velike sile to razumejo in vedo, katero orodje moči uporabiti v katerem trenutku. Torej: EU – ne čakaj na leto 2028!

Dr. Igor Kovač, raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju