Karin Sušec. Z vztrajnostjo, trdim delom in neštetimi treningi do svetovne hip hop prvakinje v mladinski kategoriji!

4 hours ago 27

Karin Sušeč si je priplesala nov naslov najboljše plesalk ena svetu v hip hopu in to je drugi naziv v karieri te mlade in energične osmošolke iz PK Plac.

Draga Karin, še tukaj iskrene čestitke za osvojeni naslov najboljše plesalke na svetu v kategoriji mlajših mladink hip hop solo. Tvoja sreča se je videla na fotografijah, nam pa povej kaj vse se je dogajalo v tvoji glavi pred prvenstvom, na sami tekmi in, ko si zaslišala svoje ime oz. razglasitev drugega mesta in si vedela, da si svetovna prvakinja?
Najlepša hvala za čestitke ga. Barbra. Pred prvenstvom me je bilo malo strah, saj sem na evropskem prvenstvu že v prvem krogu izpadla in morem priznati, da je bil to za mene velik šok. Res sem si želela, da se tokrat to ne bi ponovilo. Tudi na samem tekmovanju me je bilo strah, da se bo zgodba ponovila. Ko pa sem odplesala prvi krog in se uvrstila v naslednjega, mi je kar odleglo in iz kroga v krog sem bila bolj sproščena in vedno bolj sem uživala. Na razglasitvah sem bila zelo nervozna, s Tjašo sva objete in v solzah trepetale za vsako napovedano mesto in v trenutku, ko sem izvedela, da sem postala svetovna prvakinja, sem si rekla; USPEL TI JE! Razglasitev je bila zelo čustvena, ko sem slišala slovensko himno so me solze sreče še bolj oblile.

Naslov najboljše na svetu pa ni tvoj prvi naslov. Gledam v arhiv in leta 2022 si že postala svetovna prvakinja sicer v mlajši kategoriji otroci, pa podprvakinja pred dvema letoma, lani 3. Kaj torej prinašajo vsi ti naslovi v tvoje življenje in kako je ta zadnji poseben?
Vsi ti naslovi mi pomenijo predvsem potrditev, da z mojo trenerko dobro delava in, da se ves trud, ki ga vlagava v treninge, poplača. Ta zadnji naslov mi pomeni toliko več, ker sem bila vsa ta leta vedno čisto blizu zmage, a mi je do prvega mesta vedno zmanjkalo čisto malo. Z vztrajnostjo, trdim delom in neštetimi treningi pa mi je končno uspelo doseči to, kar sem si tako dolgo želela, postati svetovna prvakinja tudi v mladinski kategoriji.
Bo z njim nastopil kakšen preobrat?
Ne, ne bo. Še naprej bom trdo delala, trenirala in predvsem uživala v plesu, ter se trudila, da ta naslov ubraním tudi v naslednji sezoni.

Zasluge gredo seveda tudi tvoji trenerki Tjaši Leban s katero sta skupaj od tvojih začetkov. Tjaši popolnoma zaupaš in si predana njenemu načinu treninga in vodenju. Kako nastaja ta vajina uspešna simbioza, kakšne energije so med vama, da sta tako uspešni?
Ja, res je. S Tjašo sodelujeva že od mojih tekmovalnih začetkov in od prvega dne ji popolnoma zaupam. Med nama je čudovita energija, vedno uživava, se zabavama in velikokrat nasmejiva in lahko rečem da jo imam res rada in sem hvaležna da jo imam v svojem življenju. Seveda pa za najinimi uspehi stoji tudi ogromno trdega dela. Res veliko trenirava, tudi zunaj običajnih tekmovalnih urnikov in med počitnicami. Kadarkoli najdeva čas, se dobiva in izkoristiva priložnost za trening. Mislim, da naju prav medsebojno zaupanje, spoštovanje in ljubezen do plesa delajo tako uspešni.

Zdaj si že zrela plesalka, ko sva nazadnje delali intervju za oddajo Parada plesa si bila stara 9 let, že svetovna prvakinja, a najbrž se je pogled na ples od takrat do danes že spremenil. Kako dojemaš danes tvoje plesno poslanstvo?
Na ples še danes gledam enako kot takrat. Še vedno mi pomeni vse na svetu, življenja si brez njega ne predstavljam in ga ne bi zamenjala za noben drug šport. V plesu neizmerno uživam in z veseljem hodim na treninge, ki jih skoraj nikoli ne izpustim, razen kadar zbolim. Moja ljubezen do plesa se z leti ni prav nič spremenila. Še vedno si želim napredovati, dosegati nove cilje in predvsem uživati v vsakem trenutku, ki ga preživim na plesišču.

So danes pritiski večji, saj vsi pričakujejo tvojo zmago?
Ja, seveda, vsi pričakujejo da bom zmagala, vendar je zelo težko. Konkurenca je bila zelo močna, saj so tekmovale plesalke iz vsega sveta, tokrat jih je bilo kar 170. Zato so pritiski precej veliki, potrebujem veliko koncentracije, zbranosti in seveda tudi podporo Tjaše ob plesišču. Njene spodbudne besede mi v takšnih trenutkih res veliko pomenijo.

Kaj si se po osvojenem prvem naslovu svetovne prvakinje naučila?
Naučila sem se, da se s trdim delom in uživanjem v plesu lahko doseže marsikaj. Pomembno je, da vztrajaš, verjameš vase in ne obupaš, tudi kadar ti ne gre vse po načrtih.

Kako poskrbiš, da na odru ne posnemaš drugih, ampak ostajaš prepoznavna Karin?
Ne obremenjujem se z drugimi plesalci in ne razmišljam o tem, kako plešejo oni. Vedno se osredotočim na sebe in na svoj nastop in vedno dam vse od sebe.

Skrbno izbereš tudi kostum oz. obleko za nastop. Predvidevam, da je to še vedno Tjašina blagovna znamka Kndrck. Opazila pa sem tudi majico z velikim napisom Chicago ter frizuro s kitkami. Je imel napis kakšen pomen, kako sta s Tjašo izbrali outfit, na kaj sta pozorni?
Ja, vedno nosim oblačila Tjašine blagovne znamke KNDRCK, tako na treningih kot tudi v vsakdanjem življenju, saj se v njih res dobro počutim. Tudi tekmovalni outfit vedno izbereva skupaj, saj ji najbolj zaupam in vem, da ima dober občutek zato, kar mi pristaja. Najprej izbereva blago in barvo, nato pa šivilja sešije oblačila po najinih željah. Pomembno mi je predvsem, da so hlače čim bolj široke in da mi lepo pristajajo, zgornji del pa mora biti lahkoten, udoben in takšen, da se v njem dobro počutim. Napis Chicago nima nobenega posebnega pomena, kitke pa so me spremljale skozi celotno letošnjo tekmovalno sezono in očitno mi prinašajo srečo.

Kako pa je videti tvoj običajen dan? Koliko ur namenjaš plesu vsak dan, kako si razpeta med šolo in prijatelje in vrstnike?
Moj vsakdan je kar pester. Dopoldan sem v šoli, obiskujem Osnovno šolo Slivnica pri Celju in sicer 8. razred. Po pouku grem takoj na trening v Plesni klub Plac v Celju. Po treningu se odpravim proti domu v Tinsko, ki je od Celja oddaljeno približno 35 kilometrov. Ker vožnja traja okoli 45 minut v eno smer, ta čas izkoristim za učenje. Ko pridem domov, po navadi je to zvečer, me čakajo še domače naloge in učenje, pogosto pa še malo plešem. Treninge imam petkrat na teden, tudi ob sobotah, saj poleg rednih in tekmovalnih treningov treniram še duo, malo skupino in formacijo. S prijatelji se družim, kadar mi čas to dopušča, največ pa seveda s sošolci v šoli ter s soplesalkami pred treningi in po njih.

Zdi se mi, da si človek, ki nikoli ne bi zamenjal ‘kofetkanja’ s prijateljico za trening. Imam prav?
Ja, drži. Ko imam trening, ga nikoli ne izpustim, saj mi ples res veliko pomeni. Seveda pa si vzamem čas tudi za prijatelje, kadar treningov nimam. Zdaj že vsi vedo, da grem tudi ob kakšnem rojstnem dnevu najprej na trening, potem pa se jim pridružim na praznovanju. So se že navadili in to razumejo. Na začetku je bilo malo težje, zdaj pa vsi vedo, da je pri meni najprej trening, potem pa druženje.

Kdo pa te najbolje pozna tudi takrat, ko ugasnejo reflektorji, ko se pospravijo kolajne? Kdo te zna potolažiti?
Najbolje me pozna Tjaša in seveda moja starša. Zelo sem jima hvaležna, saj me redno spremljata na vseh tekmovanjih, tudi mednarodnih, me ves čas podpirata in mi omogočata, da lahko vsakodnevno obiskujem treninge ter živim svoje sanje. Brez njune podpore in vsega, kar naredita zame, mi to ne bi uspelo.

Kje vidiš svojo prihodnost, draga Karin? Kje se vidiš recimo čez 5 in kje čez 10 let?
Čez nekaj let se vidim predvsem v tem, da bi svoje znanje prenašala na druge plesalce in jih učila plesati. Malo kasneje pa si želim mogoče nastopati tudi na kakšnih koncertih. Bomo videli, kam me bo pot še peljala. Za zdaj si želim predvsem še naprej plesati, uživati v tem kar počnem, in se razvijati.
Hvala in vse dobro želim.
Hvala tudi vam. Tudi jaz vam želim vse dobro in še veliko lepih trenutkov.

Read Entire Article