Kako je detektiv Percy našel sliko Valentija? – ko se kriminalka sreča s kiber vesoljem

Piše: Janko Vidmar

Metka Nograšek je s svojim delom Kako je detektiv Percy našel sliko Valentija? ustvarila pripoved, ki presega meje klasičnega žanra. Čeprav je knjiga izšla leta 2025, nas okvirna zgodba popelje v leto 2224, od koder se skozi star dnevnik vračamo v leto 2022. Gre za hibridno delo, ki spretno prepleta elemente kriminalnega romana, znanstvene fantastike in mistike. V središču je preiskava množične zastrupitve z gobami, ki pa je le površina. Pod njo se skrivajo kompleksne teme: družinski spori, nezvestoba, moč pohlepa in iskanje resnice v svetu, polnem laži. Avtorica raziskuje dvojnost človeške narave, kjer se dobro in zlo prepletata, ter vlogo tehnologije, ki je lahko orodje za pomoč ali sredstvo za nadzor in manipulacijo. Pripoved nas popelje skozi labirint medčloveških odnosov, kjer vsak lik skriva svoje skrivnosti.

Jezik Metke Nograšek je izrazito vizualen in atmosferičen. Bogat, pogosto poetičen, a hkrati funkcionalen – bralca hitro potegne v dogajanje. Avtorica mojstrsko ustvarja napetost s kratkimi, odsekanimi povedmi in hitrimi prehodi med prizori. V pripoved vnaša elemente slovenske folklore, ko Percy med vožnjo z vlakom bere legendo o čarovnici pod Klekom. Motiv magije in čarovništva se prepleta skozi celotno delo, od Chloeinega članstva v klubu čarovnic do skrivnostnih ugank. Prav tako je zanimiva uporaba futurističnega besedišča – »dne-pis«, »lele-mobil«, »kiber vesolje« – ki bralca opozarja na časovni odmik in ustvarja distopično vzdušje.

Delo se navezuje na bogato tradicijo kriminalnega žanra, a jo hkrati presega. Percy Foley je klasičen detektiv, a njegova preiskava je umeščena v kontekst, ki ga poznamo iz del Agathe Christie, kjer je vsak lik sumljiv. Hkrati nas avtorica s futurističnim okvirom spomni na dela avtorjev, kot je Philip K. Dick. Knjiga je tako zanimiva za ljubitelje klasičnih detektivskih ugank, ki uživajo v počasnem razkrivanju resnice, pa tudi za bralce znanstvene fantastike, ki jih privlačijo spekulativni koncepti o prihodnosti človeštva. Zaradi svoje kompleksnosti in večplastnih likov je primerna predvsem za odrasle bralce, ki jim ni tuje razmišljanje o družbenih in moralnih vprašanjih.

Močna stran knjige je izjemna domišljija avtorice, ki ustvari svet, hkrati domač in tuj. Lik Percyja je šarmanten in pronicljiv, njegova preiskava pa bralca vleče naprej. Mojstrsko je prikazana tudi psihologija stranskih likov, še posebej Chloe Burdon, katere notranji boj med željo po svobodi in dolžnostjo je zelo prepričljiv. Nekoliko šibkejša je lahko na trenutke prevelika gostota likov in podzapletov, ki lahko bralca nekoliko zmede, a to je hkrati tudi del šarma tega ambicioznega dela. Nekateri prehodi med prizori so zelo hitri, kar od bralca zahteva nenehno pozornost.

Kako je detektiv Percy našel sliko Valentija? je več kot le kriminalka. Je potovanje skozi čas, ki raziskuje večne teme človeškega obstoja in nas hkrati zabava z napeto preiskavo. Avtorica je ustvarila delo, ki ga ne boste mogli odložiti. Če iščete zgodbo, ki bo razgibala vašo domišljijo, vas nasmejala in hkrati spodbudila k razmišljanju, potem je to knjiga za vas. Potopite se v ta edinstveni svet, kjer se preteklost in prihodnost zlijeta v nepozabno doživetje. Prisluhnite glasovom, ki prihajajo iz leta 2224 in pripovedujejo zgodbo o preteklih skrivnostih.

»Prihodnost je odsev želja.«