Kandidata pred drugim krogom predsedniških volitev na Poljskem skoraj povsem izenačena (ozadje)

V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev na Poljskem se bosta pomerila proevropski župan Varšave Rafal Trzaskowski in desničar Karol Nawrocki, ki sta po prvem krogu v anketah skoraj povsem izenačena. Nawrocki računa zlasti na podpornike skrajne desnice, Trzaskowski pa lovi ravnovesje med desnosredinskimi in levimi volivci.

Trzaskowski, 53-letni župan poljske prestolnice in proevropski kandidat vladajoče koalicije pod vodstvom Državljanske platforme (PO) premierja Donalda Tuska, je v prvem krogu tesno zmagal s približno 31 odstotki glasov. Velja za pripadnika progresivne veje stranke in se identificira kot sredinski politik. Župan je postal leta 2018, pred tem je bil med letoma 2009 in 2013 evropski poslanec.

Tesno za njim se je z nekaj manj kot 30 odstotki glasov v drugi krog uvrstil 42-letni zgodovinar Karol Nawrocki, neodvisni kandidat s podporo stranke Zakon in pravičnost (PiS) – konservativne stranke, ki že leta igra ključno vlogo v poljski politiki.

Nawrocki je kot zgodovinar med drugim raziskoval delovanje opozicije in organiziranega kriminala na Poljskem v času komunizma, politično pa se definira kot krščanski kandidat in “predstavnik širokega patriotskega tabora”.

V drugem krogu bo po navedbah poljskih analitikov, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, računal zlasti na glasove podpornikov skrajne desnice.

Na tretje mesto se je namreč uvrstil kandidat skrajno desne stranke Konfederacja Slawomir Mentzen, ki je zbral približno 15 odstotkov glasov, še približno šest odstotkov pa je dobil evropski poslanec Grzegorz Braun, prav tako predstavnik skrajne desnice.

Mentzen in Nawrocki sta se dogovorila o podpori – konservativni kandidat je kmalu po prvem krogu sprejel pogoje, ki jih je v zameno za podporo postavila skrajna desnica, in Mentznov dokument z osmimi zahtevami podpisal ob prenosu v živo na omrežju Youtube.

S tem se je Nawrocki med drugim strinjal, da bo kot predsednik z uporabo pravice do veta blokiral zakonodajo, s katero bi vlada zvišala davke, omejila svobodo govora ali ratificirala morebitno članstvo Ukrajine v Natu.

Tovrstne blokade zakonodaje s pomočjo pravice do veta so doslej predstavljale ključno težavo za Tuskovo koalicijo. Odhajajoči predsednik Andrzej Duda, ki prav tako podpira PiS, je namreč z vetom redno blokiral zakonodajne predloge in druge ukrepe vlade, ki se je zato večkrat znašla v sporu z njim.

Če bi predsedniški položaj osvojil Trzaskowski, bi to pomenilo prosto pot za vlado, da bi lahko sprejela določene ukrepe in s tem izpolnila nekatere obljube, dane pred volitvami leta 2023. Pri tem so v ospredju zlasti reforme na področju sodstva ter odprava oz. omilitev strogih omejitev za splav in kontracepcijo.

Trzaskowski pred drugim krogom lovi občutljivo ravnovesje – s strinjanjem z nekaterimi konservativnimi stališči skuša pritegniti volivce z desnega političnega pola, hkrati pa ne želi razočarati levosredinskih in levih volivcev. Podporo sta mu sicer že izrekli Nova Levica in sredinska stranka Poljska 2050.

Različne javnomnenjske ankete po navedbah poljske tiskovne agencije PAP in Politica kažejo, da sta kandidata pred drugim krogom skoraj povsem izenačena – oba beležita podporo približno 46 odstotkov vprašanih, ki se bodo udeležili volitev.

Vprašanja se postavljajo tudi glede podpore mladih, na katere ciljata oba kandidata. Trzaskowski jih skuša pritegniti z napovedmi progresivnih politik, vendar statistika po navedbah AFP kaže, da je več kot 36 odstotkov volivcev v starostni skupini med 18 in 29 let v prvem krogu podprlo Mentzna, še približno 20 odstotkov pa kandidata levice Adriana Zandberga. Mladi na Poljskem tako očitno zavračajo uveljavljeno politiko, ki jo predstavljata stranki PO in PiS.

Oba kandidata sta v nedeljo v Varšavi organizirala shoda z več deset tisoč udeleženci, na katerih sta izpostavila različni viziji prihodnosti za Poljsko.

Ključne teme predvolilne kampanje so bile sicer varnost in obramba, zunanja politika in mednarodne povezave, ter migracije in ugodnosti za priseljence – zlasti številne Ukrajince, ki so po začetku ruske invazije februarja 2022 množično pribežali na Poljsko.

Poljaki so glede povečanja izdatkov za obrambo in krepitve varnosti na mejah dokaj enotni, več razlik pa je moč opaziti pri mednarodnih usmeritvah. Trzaskowski je namreč zagovornik Evrope in EU, ki se v zadnjih mesecih sooča s krhanjem odnosov z Washingtonom zaradi politike predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je Nawrocki znan kot zagovornik ZDA in Nata – med kampanjo je med drugim obiskal Trumpa v Beli hiši.

Vse pomembnejša tema je tudi odnos do priseljencev iz Ukrajine. Poljska je namreč po ruski invaziji leta 2022 priskočila na pomoč svoji sosedi, ki jo še naprej podpira tako finančno kot vojaško, sprejela pa je tudi več kot milijon ukrajinskih beguncev. Toda odnos do pribežnikov iz Ukrajine se je v zadnjem času spremenil, kar skuša izkoristiti predvsem desnica, ki poziva k postavljanju Poljakov in Poljske na prvo mesto.