Kam usmerjamo evropska kohezijska sredstva?

Kam usmerjamo evropski razvojni denar?

Evropska unija se sooča z dilemo, kako uskladiti potrebe po povečanih izdatkih za obrambo z obstoječimi razvojnimi cilji, ki jih podpira kohezijska politika. Med predloge za financiranje obrambnih izdatkov je Evropska komisija uvrstila tudi možnost preusmeritve kohezijskih sredstev, namenjenih zmanjševanju razvojnih razlik med regijami, piše MMC RTV SLO. Vendar ta predlog sproža nasprotovanja, zlasti med državami, ki so prejemnice teh sredstev, vključno s Slovenijo. Na račun katerih projektov bi lahko prišlo do preusmeritve, še ni jasno, kar odpira prostor za razpravo o prihodnosti kohezijske politike.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek poudarja, da so kohezijska sredstva ključna za zmanjševanje razvojnih razlik, kar mora ostati njihov osnovni namen. “Upoštevati je treba načelo deljenega upravljanja oziroma pristojnost države članice, da odloča o naložbah. Vlada ni sprejela še nobenega ukrepa, s katerim bi posegla v kohezijska sredstva. Če se preusmerjanju sredstev ne bo mogoče izogniti, pa se Slovenija nagiba k temu, da sredstva namenimo programu strateške tehnološke platforme za Evropo STEP oziroma tistim industrijam z visoko dodano vrednostjo, kjer je možna dvojna raba, torej za vojaške in civilne namene,” je dejal minister.

Nasprotno stališče zagovarja evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki opozarja na škodljive posledice takšnih kompromisov. “Evropsko unijo bolj kot zunanji sovražniki ogrožajo notranje napetosti in te so v veliki meri povezane z neenakostjo. Obrobne regije Unije so najmanj razvite in tam skrajne politične stranke dosegajo najvišje deleže. Krčenje kohezijskih sredstev za razvoj teh regij bi bilo zato škodljivo. Poleg tega je nepošteno, saj bi s tem manj razviti prispevali za varnost vseh v Uniji. Tudi Slovenija bi kot prejemnica kohezijskih sredstev morala še naprej nasprotovati temu predlogu,” je poudaril Prebilič.

Razvojni projekti v obrambnem celofanu ali priložnost za preobrazbo industrije?

Evropski proračun je rigiden in ne omogoča hitrega prilagajanja nepredvidenim potrebam, kar kohezijsko politiko postavlja v ranljiv položaj. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, opozarja, da je zaradi financiranja prek povračil ta politika lahka tarča za prerazporeditve. Po njegovem mnenju to ogroža dolgoročne cilje Unije, rešitev pa vidi v premišljenem pristopu. Ena od možnosti bi bila vključitev obrambnih elementov v obstoječe kohezijske projekte, kot so ceste, mostovi in železnice, ki bi jih prilagodili za vojaške potrebe, hkrati pa ohranili njihovo civilno funkcijo.

Vendar Wostner raje kot v infrastrukturo vidi priložnost v vlaganjih v gospodarstvo in inovacije. Kot primer navaja grozd TECES, ki združuje slovenska podjetja in fakultete ter razvija energetsko učinkovite vojaške tabore. “Val povečanih vlaganj v obrambo moramo izkoristiti za pospešitev preobrazbe gospodarstva,” poudarja. Tudi po poročanju MMC RTV SLO se vse več pozornosti namenja iskanju sinergij med razvojem in varnostjo, a vprašanje ostaja, ali bo to dovolj za ohranitev kohezijskih ciljev.

Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka, meni, da preusmeritve kohezijskih sredstev v obrambo ne bo mogoče preprečiti. Pričakuje, da bo EU določila konkreten delež sredstev za varnostne projekte, podobno kot pri zelenih in digitalnih prioritetah. “Sama bi sicer projekte z dvojno rabo določila bistveno širše, vključila bi med drugim ključno infrastrukturo, kibernetsko varnost, helikoptersko nujno medicinsko pomoč in podobno,” je dejala.

Kohezijska sredstva EU-ja (spet) med zidovi in inovativnostjo

Dilema, ali podpreti infrastrukturo ali konkurenčna podjetja, ostaja osrednja pri črpanju kohezijskih sredstev. Minister Jevšek napoveduje, da bo že letos na voljo 100 milijonov evrov za podjetja z visoko dodano vrednostjo, ki lahko dvignejo evropsko gospodarstvo. Vladni predlog spremembe kohezijskega programa vključuje tudi dodatna sredstva za tretjo razvojno os, poplavno varnost in železniško postajo Ljubljana. Po poročanju MMC RTV SLO pa to sproža kritike, saj nekateri menijo, da centralizacija sredstev zanemarja manj razvite regije. “Če bi že imeli pokrajine, se to zagotovo ne bi zgodilo,” je prepričana Kirbiš Rojs.

Wostner opozarja, da sedanji tempo gospodarske preobrazbe ni zadosten. “Pred desetletji je šlo slovensko podjetje v Nemčijo, kupilo stroj, začelo proizvodnjo doma in je raslo. Zdaj mora podjetje samo ustvariti vrednost, ki je nekaj novega za trg in to zahteva tvegane investicije,” je pojasnil. Za to so potrebna večja vlaganja, kot jih trenutno omogočajo prerazporeditve znotraj programa STEP.

Slovenija mora pospešiti črpanje sredstev, saj je na začetku leta zaostajala za drugimi članicami EU. “Od takrat smo že napredovali, še vedno smo na repu, ampak ključno je, da vsa sredstva porabimo do konca leta 2029,” pravi Jevšek. Prebilič pa svari, da bi pritisk na preusmerjanje sredstev v obrambo lahko ogrozil razvojne cilje: “Ne čakajmo na konec proračunskega obdobja, do takrat utegne ta denar dobiti drugo barvo in morda ne bo več na voljo za kohezijo.“

Portal24; Foto: Pixabay

Objava Kam usmerjamo evropska kohezijska sredstva? je bila najprej objavljena na Portal24.