Kam na izlet: Blejski grad, kjer zgodovina še vedno odmeva nad jezerom

Blejski grad velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih razglednic. Kdor se povzpne nanj, hitro razume, zakaj se ta mogočna stavba že več kot tisočletje drži nad pečino. Zgodba gradu je hkrati zgodba o moči, veri, potresih, požarih in trmi ljudi, ki so ga vedno znova postavili na noge. Danes pa privablja obiskovalce z vsega sveta, ki želijo začutiti starodavni utrip nad jezersko gladino.

Koraki skozi zgodovino, ki jih danes lahko občutimo

Od cesarja Henrika II. do prvih obrambnih stolpov

Leto 1004. Nemški cesar Henrik II. podari blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na mestu današnjega gradu stal le preprost romanski stolp, okoli njega obzidje, brez razkošja in udobja. Prvi pravi grad se je začel dvigovati okoli leta 1011, kot obrambna točka, ki je nadzirala dolino pod seboj.

Briksenški škofje na gradu niso prebivali, zato se nikoli ni razvil v razkošno rezidenco. V zrelem srednjem veku so mu namenili novo vlogo – utrditev Bleda pred vdori in prehodi. Dodali so nove stolpe, okrepili obzidje, uredili dvižni most. Jarek pod mostom je danes zasipan, vendar prizor še vedno deluje kot iz poglavja stare pripovedke.

Dvojna struktura gradu

Grad je imel dva dela: utrjeni osrednji prostor za upravnike ter zunanji del, namenjen služinčadi. Potresi leta 1511 in 1690 so močno prizadeli stavbe, a so jih lastniki obnovili. Ohranili so tudi grbe na stenah, nekatere v fresko tehniki, druge vklesane v kamen.

Blejski grad

Blejski grad danes

Kako je požar spremenil usodo gradu?

Leta 1947 je Blejski grad zajel požar. Poškodbe so bile tako hude, da se je zdelo, da bo spomenik izgubljen. A lokalna skupnost je od leta 1951 do 1961 opravila eno najdragocenejših obnov v zgodovini slovenskega turizma. Rezultat je pristna podoba srednjeveškega kompleksa, prilagojena sodobnim obiskovalcem.

Grajska tiskarna, vinska klet in zgodbe pod skalo

V stavbi, kjer je nekoč živela služinčad, danes deluje grajska tiskarna. Posvečena je tradiciji, ki jo je na Bled prinesel Primož Trubar, čigar spominska plošča stoji ob vhodu. Nad njo je grajska vinska klet, kjer obiskovalci spoznajo starodavno vinarsko kulturo tega območja.

Na spodnjem dvorišču stoji vodnjak, izklesan v živo skalo, globok do 12 metrov. Ob njem so galerija Stolp z razstavami, soba Arnoldu Rikliju, soba eksperimentov ter Grajski čebelnjak. Zadnji je obiskovalcem še posebej zanimiv, saj v teh krajih čebelarstvo prehaja iz roda v rod.

Muzej in pogled, ki se ga ne pozabi

Na zgornjem dvorišču se nahaja muzej, ki pripoveduje zgodovino Bleda. Od prvih zapisov do sodobne turistične preobrazbe. Ob muzeju stojijo grajska kapela, trgovina s spominki in restavracija z enim najlepših pogledov v Sloveniji.

Od leta 2011 na grajskem pobočju raste potomka najstarejše trte na svetu, ki v Mariboru uspeva že več kot štiri stoletja. To je simbol trajnosti, povezanosti slovenskih regij in spoštovanja tradicije.

Zakaj se obisk splača tudi danes?

Prireditve, zgodbe in živa zgodovina

Poleti dvorišče oživi s kulturnimi dogodki. Največ obiskovalcev pritegnejo srednjeveški dnevi, ko vitezi prikažejo orožje, obrede in vsakdanje življenje iz časa, ko je bil grad še aktivna utrdba. V kombinaciji z razgledom na jezero je to izkušnja, ki jo številni opisujejo kot »čisto drugačen Bled«.

Izlet, ki nagradi vsakega obiskovalca

Vzpon na grad je kratek, a razgled poplača vsako gesto truda. Modrina jezera, otok s cerkvico, Karavanke v daljavi in veter, ki nosi vonj po gozdu. Blejski grad ni le arhitekturni spomenik. Je prizor, ki ostane, ko zapremo oči.

Kam na izlet? Bled v decembru

Pletna na Blejskem jezeru in zgodovina Bleda med hribi in jezerom

Ljubljana, Piran in Bled še naprej oblikujejo turistični zemljevid Slovenije

Objava Kam na izlet: Blejski grad, kjer zgodovina še vedno odmeva nad jezerom se je pojavila na Vse za moj dan.