Kallas predlaga ambiciozen 40-milijardni vojaški paket za Ukrajino

Kallas predlaga ambiciozen 40-milijardni vojaški paket za Ukrajino

Pobuda, ki jo v Bruslju imenujejo “Kallas pobuda”, prihaja v trenutku, ko Ukrajina potrebuje okrepljeno podporo v boju proti ruski agresiji. Načrt predvideva znatno povečanje evropske obrambne pomoči. Načrt bi v primeru uresničitve podvojil lanskoletno pomoč EU, ki je znašala približno 20 milijard evrov, navaja Euronews. Kallas je poudarila, da je cilj zagotoviti Ukrajini prednostno opremo, kot so topniško strelivo, sistemi zračne obrambe, rakete, brezpilotna letala in lovska letala, hkrati pa vključiti tudi nesmrtonosno pomoč, kot sta usposabljanje in oprema za ukrajinske brigade.

Pobuda je zasnovana tako, da spodbuja prostovoljne prispevke držav, bodisi v obliki neposredne dostave opreme bodisi finančnih donacij, ki bi podpirale razvijajočo se ukrajinsko obrambno industrijo. Ta se je v zadnjih treh letih močno okrepila in postala pomemben dejavnik v regiji. Kallas je v najnovejšem dokumentu, ki ga je 13. marca pridobil Euronews, izrazila prepričanje, da bi pobuda morala doseči “vsaj 20 milijard evrov”, z možnostjo razširitve na 40 milijard, kar kaže na ambicioznost in prilagodljivost predloga.

 Prostovoljna shema za obhod političnih ovir

Ena od ključnih značilnosti Kallas načrta je njegova prostovoljna narava, ki naj bi omogočila izogibanje političnim oviram znotraj EU. Dokument govori o “sodelujočih državah”. Slednje nakazuje, da pobuda ne zahteva soglasja vseh 27 članic. To je očiten poskus, da se izogne vetu Madžarske, ki pod vodstvom premierja Viktorja Orbána že dolgo nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini. Madžarska je skoraj dve leti blokirala 6,6 milijarde evrov sredstev iz Evropske mirovne pomoči (EPF), namenjenih povračilu stroškov za orožje, poslano v Ukrajino. Orbán je evropsko pomoč označil za “provojno” politiko, ki nasprotuje prizadevanjem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mirno rešitev konflikta.

Poleg Madžarske bi lahko pobudo ovirala tudi Slovaška, ki prav tako izraža zadržke do vojaške podpore Kijevu. Da bi zaobšla te ovire, Kallas predlaga shemo, ki ne vsiljuje obveznih prispevkov, temveč spodbuja države, naj do 30. aprila prostovoljno sporočijo svoje zaveze. Načrt odpira vrata tudi tretjim državam, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška, ki sta že pokazali močno podporo Ukrajini. Norveška je denimo nedavno povečala svojo pomoč za leto 2025 na 8,19 milijarde evrov, kar krepi verodostojnost širše koalicije.

 Nerešena vprašanja o financiranju in porazdelitvi

Kljub ambicioznosti pobude ostaja več nerešenih vprašanj, ki bi lahko upočasnila njeno izvedbo. Kallasova je predlagala, da se del prispevkov določi glede na gospodarsko moč posamezne države, pri čemer bi bruto nacionalni dohodek (BND) služil kot merilo. To bi pomenilo, da bi večje države, kot sta Nemčija in Francija, prispevale največ. Vendar Francija tej ideji nasprotuje, saj bi jo formula zavezala k znatnim donacijam, kar ni v skladu z njenimi finančnimi načrti. Po podatkih Kielskega inštituta Francija zaostaja za manjšimi državami, kot so Danska, Švedska in Nizozemska, kar sproža vprašanja o njeni pripravljenosti za večje zaveze.

Države članice prav tako iščejo jasnost glede računovodstva – kako bodo že dane obljube vključene v skupni znesek in ali bodo varnostna jamstva, kot jih ponuja Francija, upoštevana. Dodatno zapletanje prinaša 18 milijard evrov posojila EU, podprtega z dobički zamrznjenih ruskih sredstev, ki naj bi Ukrajini zagotovilo prožnost pri nabavi orožja. Vendar ni jasno, kako bo ta paket usklajen z novo pobudo.

Politični odpor in prihodnji koraki

Kallas pobuda se sooča s političnim odporom in tehničnimi izzivi, ki bodo ključni za njeno odobritev. V Bruslju se o načrtu razpravlja že tedne, prihodnji teden pa bosta potekala dva pomembna sestanka – srečanje zunanjih ministrov v ponedeljek in vrh voditeljev EU v četrtek. Kljub nujnosti povečanja pomoči Ukrajini, ki jo poudarja vse bolj napeta geopolitična situacija, diplomatski viri ne pričakujejo hitrega dogovora. Kallas vztraja, da je najprej potrebna politična volja, šele nato bo mogoče oblikovati podrobnejši načrt.

Visoki uradniki EU poudarjajo, da je pobuda odprta za široko sodelovanje, kar bi lahko okrepilo njeno učinkovitost. Vendar prostovoljna narava sheme sproža dvome o njeni zavezujoči moči. “Gre za politično zavezujoč dogovor, zato pričakujemo, da ga bodo vsi izpolnili,” je dejal anonimni diplomat. Kritiki opozarjajo, da bi pomanjkanje pravne podlage lahko omejilo izvedbo, še posebej če ključne države, kot je Madžarska, zavrnejo sodelovanje. Kljub temu Kallas ostaja optimistična, saj vidi pobudo kot priložnost za novo pot v podporo Ukrajini v času negotovosti.

Portal24; Foto: Wikimedia/EU

Objava Kallas predlaga ambiciozen 40-milijardni vojaški paket za Ukrajino je bila najprej objavljena na Portal24.