2 hours ago
22
Toča, močni nalivi in sunkovit veter so v zadnjih urah znova pokazali svojo moč. Po številnih delih Slovenije so bile ceste pobeljene od sodre in toče, številni vrtičkarji pa zaskrbljeno spremljajo nebo in radarske slike padavin. Močnejše neurje lahko namreč v le nekaj minutah uniči večmesečni trud na vrtu ali sadovnjaku.
Največ škode na mladih rastlinah
Najbolj občutljive so predvsem mlade rastline in vrtnine z mehkimi listi. Toča pogosto poškoduje solato, paradižnik, papriko, kumare, bučke, jagode ter sadno drevje. Ledena zrna lahko raztrgajo liste, poškodujejo stebla in cvetove, pri sadnem drevju pa povzročijo poškodbe plodov, ki kasneje začnejo gniti. Pri močnejši toči pogosto nastane popolna škoda, predvsem pri mlajših sadikah. Veliko vrtičkarjev po Sloveniji zato v teh dneh pozorno spremlja vremenske napovedi in skuša rastline zaščititi še pred prihodom nove fronte.
Protitočne mreže so najboljša rešitev
Vrtnarski strokovnjaki poudarjajo, da so protitočne mreže še vedno najbolj učinkovita zaščita pred točo. Mreža omili udarce ledenih zrn in lahko bistveno zmanjša škodo. Veliko ljudi si pomaga tudi z vrtnarskimi koprenami, PVC tuneli, starimi rjuhami ali ponjavami ter improviziranimi lesenimi konstrukcijami. Pomembno je predvsem, da zaščito postavimo pravočasno. Ko začne padati toča, je pogosto že prepozno. Veliko vrtičkarjev opozarja, da so najbolj kritične prve minute neurja, ko toča najbolj poškoduje mlade liste in stebla.
Vir: Protitočna mreža (Facebook)Slovenci množično pokrivajo paradižnike
Na Facebooku se je v zadnjih urah razvila prava razprava med vrtičkarji, ki si izmenjujejo nasvete, kako zaščititi pridelek pred mrazom, točo in pozebo. Eden od uporabnikov je zapisal, da bo paradižnike zaščitil z odrezanimi petlitrskimi plastenkami in zimsko kopreno, pod objavo pa so se hitro vsuli komentarji. “Pomaga ziher,” je zapisal eden od komentatorjev. Drugi svetujejo tunele, kartonske škatle, vedra, časopisni papir ali dodatno zaščito s slamo. Nekateri opozarjajo, da se plastika ne sme dotikati listov, saj lahko rastline tam kljub zaščiti pomrznejo.
Ena od uporabnic je zapisala, da pod tunel ponoči postavi celo nagrobno svečo, ki oddaja nekaj dodatne toplote. Drugi pravijo, da bodo v rastlinjaku ponoči prižgali kalorifer ali pa občutljive rastline za nekaj dni umaknili v garažo. Veliko komentarjev se vrti tudi okoli starega pravila, da se paradižnik in paprika sadita šele po ledenih možeh in “mokri Zofki”. “Po 15. maju gre vse na vrt,” je bil eden najpogostejših komentarjev pod objavo.
Vir: Blanka Smith (Facebook)
Vir: Blanka Smith (Facebook)Ne pozabite na sadno drevje
Veliko škode neurja povzročijo tudi sadovnjakom. Pri mlajših drevesih lahko pomaga zaščitna mreža, dodatna opora vej in redno obrezovanje poškodovanih delov po neurju. Poškodovani plodovi namreč hitro začnejo gniti, hkrati pa se povečajo možnosti za razvoj bolezni. Po močnem neurju strokovnjaki priporočajo tudi pregled dreves, saj lahko poškodovane veje kasneje predstavljajo nevarnost ali pa oslabijo celotno rastlino.
Če je vrt že poškodovala toča, strokovnjaki svetujejo hitro ukrepanje. Po neurju je priporočljivo odstraniti najbolj poškodovane dele rastlin, preveriti zastajanje vode, rastline zaščititi pred boleznimi ter jih po nekaj dneh dognojiti za hitrejše okrevanje. Velik problem po neurjih predstavljajo tudi glivične bolezni, ki se hitro razvijejo zaradi vlage in poškodovanih listov. Zaradi tega je pomembno, da rastline po neurju čim prej osušimo oziroma omogočimo zračenje med nasadi.
Vir: Mirjana Jakoncic (Facebook)Arso opozarja: neurja še niso končana
Agencija RS za okolje (Arso) tudi v prihodnjih dneh opozarja na možnost novih neviht, nalivov in krajevne toče. Ob prehodu hladne fronte so možni močni sunki vetra, ponekod pa tudi sodra in občutna ohladitev. Vrtičkarji zato pozorno spremljajo vremenske napovedi in poskušajo zaščititi pridelek, preden nebo znova potemni.
Napisal: K. J.
Vir: Arso, vrtnarski nasveti, Facebook
English (US)