Kako varna država smo še? Zaupanje Slovencev v varnost je naravnost katastrofično

Zadnja javnomnenjska anketa agencije Parsifal o občutku varnosti med prebivalci Slovenije razkriva globoko krizo zaupanja v aktualno vlado. Več kot 71 % prebivalcev ne verjame v polno učinkovitost državnih ukrepov na področju varnosti. To ni presenečenje: v zadnjih letih smo priča porastu nezakonitih migracij in kriminala, ki ga vlada očitno ne zmore ali noče ustaviti. Namesto odločnih ukrepov za zaščito meja in krepitev policije se raje ukvarja z ideološkimi projekti, ki ne prispevajo k večji varnosti državljanov.

“Pravica do varnosti je ustavna pravica – stavek “ker nimamo dovolj policistov, vam je ne moremo zagotoviti” ni sprejemljiv izgovor”, je ob tem kritičen nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj, ki je razkril, da je največje pomanjkanje policistov opaziti prav v časih aktualne oblasti.

Kar 39,1 % anketirancev meni, da država ni dovolj učinkovita pri zagotavljanju varnosti, dodatnih 32 % ocenjuje učinkovitost kot zgolj delno. Samo 26,6 % vprašanih verjame, da vlada učinkovito preprečuje kriminal in obvladuje nezakonite migracije, 2,4 % pa ni znalo odgovoriti.

Ti rezultati nedvoumno kažejo, da je vlada Roberta Goloba izgubila stik z realnostjo in ne zmore nasloviti ključnih varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo Slovenci.

Rezultati niso presenečenje

Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj rezultate komentira brez presenečenja. Glede varnosti na področju ilegalnih migracij poudarja: “Moramo vedeti, da je leta 2022 v schengenski prostor vstopila tudi Hrvaška. Takrat je slovensko-schengenska meja postala notranja meja. V javnosti prevladuje mnenje, da se zdaj nič več ne da narediti, ker šengenske meje nimamo več – imamo samo notranjo mejo, ki naj bi bila načeloma prehodna in brez nadzora.” Kljub temu schengenski zakonik omogoča mehanizme za varovanje notranjih meja na drugačen način. Evropska zakonodaja zahteva zgolj učinkovito delo na področju migracij – ne prepoveduje pa članicam, ki nimajo več zunanje schengenske meje, zagotavljanja lastne varnosti, ki jo ogrožajo ilegalne migracije.

Tudi zdaj Slovenija – podobno kot sosednje države – uvaja izredni institut nadzora notranjih meja, kar schengenski zakonik izrecno dopušča. “To pomeni, da lahko meje postanejo bolj nadzorovane in manj prehodne kot doslej,” pojasnjuje dr. Olaj, ki dodaja, da je v resnici ta nadzor močno omejen, kot ključni razlog pa izpostavlja tudi kadrovsko podhranjenost policije. A z drugačno politiko bi se zadeve dale rešiti: “Sedanja vlada zavzema stališče, da ilegalne prehode zgolj evidentira, migrante oskrbi in jih pusti, da gredo naprej iz Slovenije – ker tako ali tako odidejo in ni težav. To je napaka. To ni skladno s schengenskimi predpisi, čeprav Evropska komisija to trenutno tolerira – podobno kot pri drugih državah.”

Foto: Demokracija

Naš sogovornik je večkrat javno opozoril, da ministrstvo za notranje zadeve ni sprejelo sistemskih ukrepov za zagotavljanje večjega dotoka kadra v policijo. Namesto tega se ves čas izgovarjajo na kadrovske težave – enako kot drugi državni organi , da se “itak nič več ne da narediti”. Na družbenem omrežju X je objavil tudi podatke o kadrovski bilanci policistov v zadnjih desetih letih in pojasnil: “V obdobju negativnega salda bi bilo smiselno preveriti, kdo je bil takrat minister in generalni direktor policije. Ne boste presenečeni: to so ravno obdobja sedanje ministrice, prejšnjih ministrov, Poklukarja in podobnih – ravno oni niso zagotovili dotoka novih kadrov. V času prejšnje vlade pa so bile bilance vedno pozitivne – vedno smo sprejeli več policistov, kot jih je odšlo.”

Vodstvo @mnz_gov_si pozivam k sprejemu nujnih sistemskih ukrepov za motiviranje policistov pred upokojitvijo (približno 500) z namenom njihovega prostovoljnega nadaljevanja dela. Ohranitev stabilnosti varnostnega sistema mora biti prioritetna skrb države. https://t.co/a7vEpeiyGx pic.twitter.com/bGtAerM98r

— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) January 6, 2026

Posebej alarmantno je, da se za leto 2028 napoveduje upokojitev okoli 500 policistov, kar bo močno poslabšalo varnost, ministrstvo pa kljub njegovemu javnemu pozivu ni pokazalo nobene volje po sistemski rešitvi (npr. odlog upokojitve), ker očitno raje problem prepušča naslednji oblasti – kar pomeni dodatno škodo za varnost državljanov.

Občutek varnosti po regijah: najhuje na jugovzhodu

Podatki po statističnih regijah kažejo velike razlike, a povsod prevladuje skeptičnost. V Spodnjeposavski in Dolenjski regiji kar 60,4 % prebivalcev meni, da država ne skrbi dovolj za varnost, pozitivnih ocen je le 12,5 %. Podobno slabo je v Zasavski regiji (54,2 % negativnih, 25 % pozitivnih).

Regije na vzhodu in jugu, ki so bolj izpostavljene pritiskom nezakonitih migracij, so najbolj kritične. V Primorsko-notranjski regiji je sicer največ pozitivnih ocen (42,1 %), a dvom še vedno prevladuje. To kaže, da vlada ne uspeva enakomerno zagotavljati varnosti po vsej državi, kar poglablja regionalne razlike. Glede na nedavno uveljavitev t. i. Šutarjevega zakona bi pričakovali izboljšanje občutka varnosti – pa se ni zgodilo; zakon ni imel opaznega učinka. Dr. Olaj pojasnjuje, da varnost delimo na statistično (število kaznivih dejanj) in subjektivno (občutek varnosti ne glede na statistiko).

“Javnomnenjske raziskave merijo ravno občutek. Tu lahko pride do paradoksa: v regiji s statistično boljšo sliko se ljudje počutijo bolj ogrožene kot v regiji s slabšo statistiko, kjer se še vedno počutijo varne. Menedžerji v policiji in na ministrstvu morajo upoštevati tudi te psihološke občutke,” poudarja.

Dr. Olaj: Anarhija jim prinaša točke, zato se je oklepajo

Šutarjev zakon je po njegovem mnenju v veliki meri predstava za javnost: “Sistemske spremembe so bile pripravljene že v času prejšnje vlade – takoj po prisegi sedanje vlade jih je vložila NSi, kasneje še skupina poslancev, zlasti glede romske problematike. Ta zadeva ostaja nerešena in se v nekaterih krogih celo promovira kot politični plus. Anarhija jim očitno prinaša točke, zato se jo vztrajno oklepajo. To je škodljivo.”

Po besedah dr. Olaja bi varnost v Sloveniji lahko bila precej boljša, če bi politika temu primerno ukrepala – predvsem pa bi se stanje izboljšalo, če bi na oblast prišel nekdo, ki mu res mar za ljudi in njihovo varnost; trenutno je področje policije v zelo zahtevnem stanju in sanacija ne bo lahka ne glede na to, kdo bo vladal.

A.H.