Med mirom, ki ga ponuja Trump, in tožbo proti Izraelu: kaj bo izbrala Slovenija?

Medtem ko se Slovenija resno pripravlja na pristop k tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, je premier Robert Golob prejel povabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa k sodelovanju v novoustanovljenem t. i. »Board of Peace« – odboru za mir, ki naj bi postal osrednji instrument ameriškega mirovnega načrta za Gazo. Vprašanje je ali želi Slovenija sodelovati pri iskanju rešitev ali pa se postaviti v vlogo tožnika v enem najbolj zapletenih konfliktov sodobnega sveta.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je napovedala, da Slovenija resno razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi domnevnega genocida v Gazi. Postopek pred ICJ je mnenju številnih mednarodnih pravnikov dolg nepredvidljiv ter brez neposrednega vpliva na razmere na terenu. Tudi če bi sodišče čez leta sprejelo odločitev, to samo po sebi ne bi ustavilo nasilja, ne bi zagotovilo varnosti civilistom in ne bi vzpostavilo političnega okvira za sobivanje.

Na drugi strani je ameriški predsednik Donald Trump Sloveniji ponudil nekaj povsem drugega: sedež med ustanovnimi članicami novega »Odbora za mir« – mednarodnega telesa, ki naj bi predstavljalo jedro njegovega celovitega mirovnega načrta za Gazo in širšo regijo. Gre za nadaljevanje njegove 20-točkovne pobude, ki je bila lani predstavljena svetovni javnosti in je po njegovih navedbah dobila podporo pomembnega dela mednarodne skupnosti ter tudi Varnostnega sveta Združenih narodov.

Trumpova pobuda temelji na preprostem, a pogosto spregledanem načelu: da mir ne nastane v sodnih dvoranah, temveč za pogajalsko mizo, z jasnimi varnostnimi jamstvi, gospodarsko obnovo in politično odgovornostjo vseh vpletenih strani.

Fajon: Slovenija dela na pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu foto: STA

Kaj bo storila Slovenija?
Z vstopom v tožbo proti Izraelu bi se Slovenija neizogibno postavila na eno stran konflikta in si s tem zaprla vrata do vloge posrednika ali graditelja kompromisa. Takšna poteza bi jo potisnila v tabor držav, ki konflikt obravnavajo predvsem skozi prizmo kaznovanja in političnega pritiska, ne pa skozi iskanje dolgoročnih varnostnih in razvojnih rešitev za Izraelce in Palestince.

Trumpova politična kariera do sedaj kaže, da njegovi pristopi morda niso všečni vsem diplomatskim krogom, vendar pogosto prinesejo rezultate tam, kjer klasična diplomacija obstane v slepih ulicah.

Za Slovenijo je zato vprašanje preprosto. Ali želi biti del procesa, ki poskuša oblikovati prihodnost regije, ali pa del postopka, ki bo leta ugotavljal odgovornost za preteklost. Oboje hkrati bo težko verodostojno zagovarjati.

Sara Kovač