Kako ugotoviti, kje vam iz hiše uhaja toplota? Ne potrebujete termovizijske kamere

Če je v hiši kljub ogrevanju ob oknih neprijetno hladno, tla ob zunanjih stenah mrzla ali v posameznih prostorih občutite prepih, je vredno preveriti, kje izgubljate toploto. Prve težave lahko odkrijete sami, natančnejšo sliko pa da termografski pregled.

Najpogostejša šibka mesta so okna in vrata, stiki različnih delov konstrukcije, zunanje stene ter strop oziroma streha. Pri starejših hišah je lahko težav več hkrati, zato občutek hladnega prostora še ne pove, kje je glavni vzrok.

Začnite pri oknih in vratih

Najpreprostejši preizkus naredite na hladen dan, ko je hiša ogreta in je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo večja.

Z roko počasi preverite območje ob okenskih okvirjih, balkonskih vratih in vhodnih vratih. Če na določenem mestu občutite izrazit tok hladnega zraka, je možna težava s tesnjenjem.

Pozorni bodite tudi na spodnji rob vrat. Že majhna netesnost je lahko zelo opazna, predvsem kadar zunaj piha.

Preverite še roletne omarice, preboje skozi zunanje stene ter območja okoli cevi in drugih napeljav. Tudi tam lahko nenadzorovano prehaja zrak.

Ogrevanje doma, Foto: Pexels

Hladna stena ni nujno enako kot prepih

Pri iskanju toplotnih izgub je treba ločiti med netesnostjo in slabo toplotno izolacijo.

Pri netesnosti hladen zrak dejansko vstopa v prostor. Pri slabo izoliranem delu konstrukcije pa lahko zrak miruje, notranja površina stene pa je občutno hladnejša.

Takšna mesta pogosto najdemo v vogalih, ob stikih sten in stropa, okoli oken ter na mestih, kjer balkon ali drug konstrukcijski element prekine izolacijski ovoj stavbe. Temu pravimo toplotni most.

Če je površina dovolj hladna in je v prostoru veliko vlage, se lahko na njej začne nabirati kondenz. Dolgotrajna vlaga pa ustvarja razmere za pojav plesni.

Termovizijska kamera pokaže tisto, česar z roko ne zaznamo

Precej bolj uporaben pregled omogoča termovizijska kamera. Ta ne fotografira toplote, ki »uhaja«, temveč zaznava infrardeče sevanje površin in iz njega prikaže temperaturne razlike.

Na posnetku lahko zato opazimo nenavadno hladne dele notranjih sten ali drugačne temperaturne vzorce okoli oken, vrat, strehe in drugih konstrukcijskih elementov.

Toda barvita termografska slika sama po sebi še ni diagnoza. Na rezultat vplivajo zunanja in notranja temperatura, sonce, veter, vlaga, odbojne površine in način izvedbe meritve.

Zato je za resno odločanje o sanaciji smiselna strokovna razlaga posnetkov.

Laserski termometer, Foto: Pexels

Najboljši čas za preverjanje je hladnejši del leta

Termografski pregled je najbolj uporaben, ko obstaja dovolj velika temperaturna razlika med notranjostjo in zunanjostjo. Hiša naj bo pred meritvijo normalno in enakomerno ogreta.

Jesenski padec temperatur je zato primeren trenutek za prvi domači pregled. Sprehodite se po prostorih in preverite okna, vrata, zunanje stene, vogale ter strop pod neogrevanim podstrešjem.

Če najdete eno hladno mesto, še ne pomeni, da ste odkrili glavni razlog za visoko porabo energije. Pri starejši hiši lahko toplota prehaja skozi več delov ovoja hkrati.

Pred večjo naložbo v nova okna, fasado ali streho je zato koristno najprej ugotoviti, kje je težava dejansko največja. Tako denarja ne porabite za ukrep, ki odpravi le manjši del toplotnih izgub.

Objava Kako ugotoviti, kje vam iz hiše uhaja toplota? Ne potrebujete termovizijske kamere se je pojavila na Vse za moj dan.