Kako prepoznati slovenske jagode in zakaj je to pomembno

Jagode sodijo med najbolj priljubljeno sezonsko sadje v Sloveniji. Pojavijo se spomladi, napolnijo stojnice z značilnim vonjem in obljubo sladkosti. Vendar pa med množico plodov, ki jih najdemo v trgovinah in na tržnicah, ni vedno enostavno prepoznati tistih, ki so resnično domačega porekla. Prav zato je ključno vedeti, kako ločiti slovenske jagode od uvoženih in zakaj ta izbira vpliva na kakovost, svežino ter tudi na podporo lokalnemu kmetijstvu.

Sladke jagode

Zakaj je poreklo jagod tako pomembno

V obdobju, ko so police trgovin polne jagod iz Italije, Španije in celo Grčije, marsikdo pozabi, da imamo tudi v Sloveniji izjemne pogoje za pridelavo tega sadja. Jagode, ki zrastejo doma, so pogosto bolj aromatične, manj obremenjene s transportnimi obdelavami in prispejo do potrošnika v krajšem času.

Pri izbiri jagod domačega porekla ne gre zgolj za domoljubje. Gre za kakovost in za svežino, ki se je z dolgimi potmi ne da ohraniti. Lokalno pridelane jagode imajo več možnosti, da so bile obrane šele dan ali dva pred nakupom, kar pomeni, da ohranijo več vitaminov, so polnejšega okusa in vizualno privlačnejše.

Kako prepoznati slovenske jagode

Najzanesljivejši način je, da pogledamo na etiketo. Na vsaki embalaži jagod mora biti označeno:

• Ime pridelovalca ali podjetja
• Država porekla
• Po možnosti tudi kraj pridelave

Jagode z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« so dodatno označene kot certificiran slovenski pridelek. Ta znak pomeni, da je bila pridelava opravljena v Sloveniji, da so bile upoštevane višje kakovostne zahteve od osnovnih predpisov in da poteka dodatna kontrola pridelave.

Na tržnicah je pogosto koristno vprašati prodajalca neposredno, od kod so jagode. V večjih trgovinah pa je pozornost na deklaraciji še toliko bolj pomembna, saj so uvožene jagode pogosto postavljene poleg domačih, razlika pa ni vedno takoj vidna.

Oznaka »izbrana kakovost – Slovenija«

Ta oznaka je več kot zgolj tržno orodje. Gre za uradno shemo kakovosti, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izdelek z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni:

• Da je bil pridelan in predelan izključno v Sloveniji
• Da je pridelovalec vključen v sistem dodatnega nadzora
• Da so jagode zrasle pod določenimi standardi, ki presegajo minimalne zahteve

Sistem vključuje tudi sledljivost, kar pomeni, da se lahko vsaka serija plodov natančno poveže s konkretnim pridelovalcem. To potrošniku zagotavlja večjo varnost in zaupanje.

Kako naj izgledajo optimalno zrele jagode

Zrela in kakovostna jagoda ni zgolj rdeča. Dobro zrel plod prepoznamo po:

• Enakomerni rdeči barvi brez belih ali zelenih delov
• Lesketajoči se površini, ki ni prekrita z madeži
• Sveži, neoveneli čaši, ki ostane čvrsto pritrjena na plod
• Polnem, intenzivnem vonju, ki spominja na vrtne jagode
• Čvrstosti, ki daje občutek svežine, ne pa prezrelosti

Jagoda, ki že kaže znake gnitja, mehkobo ali pomanjkanje vonja, ni več optimalna za svežo porabo. Takšne plodove je bolje porabiti v marmeladah ali smutijih.

Zakaj nekatere jagode nimajo okusa

Mnogi potrošniki opažajo, da so jagode iz uvoza pogosto bledega okusa. Razlog za to je v načinu obiranja in dolžini transporta. Uvožene jagode so običajno obrane prej, še preden razvijejo poln sladkorni profil. Poleg tega dolgotrajen transport in skladiščenje vplivata na teksturo in aromo.

Slovenske jagode, ki jih pridelovalci pobirajo za lokalni trg, so pogosto obrane tik pred prodajo. To jim omogoča, da dozorijo naravno in ohranijo več hranilnih snovi.

Sezonske jagode

Domača pridelava jagod in vpliv na okolje

Z nakupom slovenskih jagod prispevamo tudi k manjšemu okoljskemu odtisu. Uvoženo sadje potuje tudi več kot 1.000 kilometrov, kar pomeni višje emisije zaradi prevoza, večjo potrebo po hlajenju in plastični embalaži.

Poleg tega slovenski pridelovalci vse pogosteje uporabljajo integrirano pridelavo, kjer se uporaba škropiv nadzoruje in zmanjšuje, gnojila se dodajajo ciljno, rastline pa se pridelujejo pod zaščitenimi pogoji, ki zmanjšujejo potrebo po intervencijah. Vse to pomeni manj vpliva na tla, vodo in zrak.

Slovenske jagode so tudi podpora lokalnim skupnostim

Z nakupom domačih jagod ne podpremo le zdravja in okolja, temveč tudi lokalno ekonomijo. V Sloveniji je pridelava jagod razdrobljena, kar pomeni, da večina pridelovalcev upravlja majhne površine in prodaja neposredno ali v lokalnih verigah.

Na podeželju, zlasti v regijah, kot je Posavje, je pridelava jagod pomemben sezonski vir dohodka. V mesecih, ko se začne obiranje, se pogosto poveča tudi povpraševanje po sezonskem delu, kar je dodatna spodbuda za vključevanje mladih in lokalnega prebivalstva.

Prava izbira se začne že pri embalaži

Pri nakupu jagod ne gre samo za plod. Pomembno je tudi, v kakšni embalaži so ponujene. Slovenski pridelovalci pogosto uporabljajo biorazgradljivo ali reciklirano embalažo, saj so bolj vpeti v lokalne okoljske pobude. Poleg tega embalaža z jasno označbo porekla daje kupcu občutek preglednosti in varnosti.

Na embalaži jagod z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« so pogosto tudi kontaktni podatki pridelovalca, kar kupcu omogoča, da se o kakovosti prepriča neposredno.

Jagode: Koliko jih pridelamo in v kateri slovenski regiji jih zraste največ?

Objava Kako prepoznati slovenske jagode in zakaj je to pomembno se je pojavila na Vse za moj dan.