Kako naj država kaznuje mladoletne prestopnike?

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil podatke o mladoletniškem kriminalu pri nas za preteklo leto. Število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj z izrečenim vzgojnim ukrepom ali kaznijo je v letu 2024 naraslo za nekaj manj kot tretjino, obsojenih polnoletnih oseb pa je bilo skoraj tri odstotke manj.

Od osamosvojitve Slovenije sta za področje obravnavanja mladoletnikov pristojna Kazenski zakonik (KZ) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem je starost za kazensko odgovornost določena na 14 let, mladoletne storilce pa uvršča v tri skupine. V prvi so otroci, mlajši od 14 let, ki jih ne obravnavajo sodišča, temveč organi socialnega varstva; v drugi so mlajši mladoletniki, stari 14 in 15 let, ki jim lahko sodišče izreče le vzgojni ukrep; v tretji pa starejši mladoletniki, stari 16 in 17 let, ki jim sodišče praviloma izreče vzgojni ukrep, le izjemoma denarno kazen ali kazen mladoletniškega zapora. Mladoletniki pa so posebnega varstva deležni tudi pri izreku kazni. Oseba, ki ni dopolnila 14 let, sploh ni subjekt kazenskega prava. Zoper takšno osebo se ne more voditi kazenskega postopka. Do takrat lahko namreč policija odgovornost išče le pri njihovih starših, saj otrok do te starosti ni kazensko odgovoren. Vse je tako odvisno od staršev in skrbstvenega organa.

Podatki Surs kažejo, da je bilo na državnih tožilstvih ovadenih 2.422 mladoletnih oseb, kar je v primerjavi z letom 2023 osem odstotkov več. Lani so sodišča vzgojni ukrep ali kazen izrekla 241 mladoletnim osebam, kar je za 28,2 odstotkov več kot leto prej. Med vzgojnimi ukrepi je prevladovalo nadzorstvo organa socialnega varstva, pri katerem mladoletnik ostane v svojem okolju, pod nadzorom dodeljenega svetovalca, ki mu nudi strokovno pomoč pri vzgoji in razvoju.

Največ vzgojnih ukrepov je bilo izrečenih za kazniva dejanja zoper premoženje (39,4 %); za 3,3 odstotne točke več kot predlani (36,1 %). Postopki so bili v povprečju najkrajši za mladoletne storilce kaznivih dejanj zoper gospodarstvo (91 dni), najdaljši pa za mladoletne storilce kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa (232 dni). Povprečno najdaljši so bili postopki v primerih, ko je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom (423 dni). Najstnikom, ki zaidejo na stranpoti življenja, najbolje pomagamo s hitro obravnavo njihovih težav. Statistika Surs namreč kaže, da se mladoletniki pogosto znajdejo v predolgih pravnih postopkih. Ista raziskava pa ne upošteva nasilja med vrstniki, kjer sta žrtev in povzročitelj oba mladoletna. Medvrstniško nasilje ima lahko oblike, ki niso nujno protipravna dejanja, na primer zbadanje, norčevanje in podobno, kar je nemogoče beležiti, je pa v šolah zelo prisotno.

Mladoletna kriminaliteta je specifično področje, saj je storilec v fazi odraščanja in razvoja, zato potrebuje posebno obravnavo. Sodobnejše študije s področja nevroznanosti in psihologije ugotavljajo, da se človeški možgani, še posebej v delih, ki skrbijo za nadzorovanje impulzov in predvidevanje posledic, razvijejo šele v dvajsetih letih in da torej možgani mladoletnikov zato ne delujejo s polno kapaciteto. Drugačne naj bi bile tudi njihove zmožnosti za moralno presojo in zaradi razvojnega stadija naj bi bili bistveno bolj pod vplivom okolja in vrstnikov kot odrasli storilci.

V kazenskem pravu ločijo dva kriterija za določanje spodnje starostne meje, s katero nastopi kazenska odgovornost posameznika. Eno je formalno merilo, pri katerem je starostna meja določena glede na koledarsko starost posameznika, drugo pa  materialno merilo, kjer se ugotavlja dosežena stopnja biološkega ter socialnega razvoja osebnosti mladoletnika. V sodobnem kazenskem pravu sicer zaradi jasnosti in natančnosti prevladuje prvo merilo. A intuitivno se zdi primernejše drugo merilo, zaradi različnih hitrosti in poti razvoja mladostnika.

Država bi z zakonom rada ustanovila poseben center za mladoletnike, kjer bi ocenili težave mladoletnika. Nanj bi se obrnili zlasti takrat, ko bi se izkazalo, da ima mladostnik kompleksnejše težave in pri njihovem reševanju potrebuje več pomoči različnih strokovnjakov.  S tem bi, upajmo, večino mladostnikov odrešila ujetosti v kazenske postopke in represivne institucije.

Simon Smole