Organizatorji z zahtevami ob koncu kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno

Glede avtorske pravice so zahteve podali v osmih točkah. Med drugim zahtevajo, da umetna inteligenca ostane zgolj orodje v rokah človekove ustvarjalnosti in to se mora odražati v pravni ureditvi, ter da se tako v pravnih in strateških dokumentih kot v praksi zaščiti nedvoumen pomen avtorske pravice, kot ga opredeljujejo bernska konvencija in drugi relevantni mednarodni avtorskopravni sporazumi.

Zahtevajo vidno mesto za avtorsko in sorodne pravice v vseh strateških nacionalnih aktih ter nove standarde za boljše uveljavljanje moralne avtorske pravice, ki vključujejo jasnejše označevanje avtorstva, avtorjevega imena, predelav avtorjevega dela, skazitev avtorjevega dela, hkrati pa poenostavitev in razširitev možnosti avtorja, da prepove neželene predelave in skazitve lastnega dela, ki so dokazljivo nastale kot posledica uporabe umetnointeligenčnega orodja. Med drugim zahtevajo tudi opredelitev nadomestil za uporabo avtorskih del pri urjenju jezikovnih modelov generativne umetne inteligence.

Na področju transparentnost glede izdelkov, nastalih z umetno inteligenco so zahteve podali prav tako v osmih točkah. Med drugim zahtevajo vzpostavitev standardov in metodologij za jasno označevanje izdelkov, ki so nastali pretežno z uporabo generativne umetne inteligence, vključno s knjigami in izdelki, povezanimi s knjigami. Kot so zapisali, je treba zagotoviti sredstva za izvajanje standardiziranega označevanja knjižničnega gradiva, ustvarjenega z umetnointeligenčnim orodjem.

Zahtevajo tudi sredstva za vzpostavitev mehanizmov pri registraciji evidentiranega repertoarja kolektivnih organizacij, ki omogoča razlikovanje avtorskih del, ki jih je ustvaril človek, od del, ustvarjenih z generativno umetno inteligenco.

Podali so tudi šest zahtev za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev. Tako med drugim zahtevajo dosledno izvajanje zakona o javni rabi slovenščine, posebej v delu, ki zadeva nekritično uporabo umetnointeligenčnega orodja pri prevajanju v slovenščino in/ali ustvarjanju avtorskih besedil v slovenščini ter jasnejšo standardizacijo kriterijev človekove strokovnosti na področju jezikovnih poklicev.

Zahtevajo tudi namenitev sredstev za stalni projekt evidentiranja dobrih praks na področju človekovega obvladovanja umetnointeligenčnih rešitev, ki bi jih enkrat letno državnim ustanovam predstavil konzorcij reprezentativnih združenj na področju jezikovnih poklicev.

Kot so ob dnevu reformacije zapisali v konzorciju sedmih jezikovnih združenj in treh fakultetnih oddelkov univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru, umetna inteligenca bistveno posega ne le v posamezne poklice in naše življenje, temveč v celotno strukturo in organizacijo današnje in prihodnje družbe.

Gospodarstvo od uporabe umetne inteligence pričakuje veliko koristi, ob čemer pa ne ocenjuje in ne vlaga v preprečevanje negativnih družbenih učinkov, čeprav so posledice že vidne in bodo še bolj – med drugim v izobraževanju, strukturi in izgubi delovnih mest, manku strokovnih znanj in kompetenc ter psiholoških stiskah prihajajočih generacij. Zato se mora sodobna družba osrediniti na sposobnost in vlogo človekovega lastnega kritičnega in analitičnega mišljenja, umetnointeligenčno orodje pa naj v odgovorni in etični rabi podpira človečnost in humanističnega duha, so poudarili.