ARTICLE AD
Vsak korak med drevesi zrelega sadovnjaka ponuja nekaj drugačnega – mehko senco, zrelo sadje, šumenje vetra med vejami. A včasih pogled zdrsne nižje, proti tlom, kjer nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Ob robu travne ruše zazeva odprtina. Ne večja od pesti, a dovolj vpadljiva, da zbode pogled in zbudi vprašanja.
Skrivnostne luknje, ki se od časa do časa pojavijo med drevesi, so več kot le površinski pojav. Za njimi se lahko skriva svet, ki mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Svet, ki ga oblikujejo podzemne živali, propadajoče korenine, pa tudi sledi človekove dejavnosti. V tem članku razkrivamo možne razloge za nastanek teh lukenj, opozarjamo na znake, ki bi jih morali prepoznati, in ponujamo vpogled v življenje pod zemljo, ki se ga pogosto ne zavedamo.

Pod zemljo se vedno nekaj dogaja
Drobceni gradbeniki: voluharji, miši in njihovi rovi
Voluharji (Arvicola terrestris) so eden najpogostejših vzrokov za nastanek manjših lukenj v sadovnjakih. Svoje rove kopljejo tik pod površjem in ustvarjajo sistem hodnikov, ki jim omogoča varen dostop do korenin rastlin, ki so njihova glavna prehrana. Za sabo puščajo majhne odprtine, pogosto ob robu sadnega drevesa ali pod grmom.
V teh rovih lahko prebivajo tudi poljske miši ali rovke. Njihova prisotnost ni vedno očitna, saj so nočno aktivne, vendar za sabo pustijo jasne znake – sveže izkopano zemljo, drobne iztrebke in včasih celo poškodovane korenine mladih sadik.
Večji kopalci: krt in podgana
Če je luknja večja in nekoliko bolj obrobljena z izmetano zemljo, je mogoče delo krta. Samotarski sesalec koplje precej obsežen sistem rovov, ki se lahko razteza tudi do 100 metrov, kar ni zanemarljivo za žival, ki meri komaj 15 centimetrov. Njegovi rovni sicer koristijo prezračevanju tal, a lahko povzročijo padanje drevesnih sadik in zrahljajo površino v tolikšni meri, da povzroči poškodbe pri mehanski obdelavi tal.
Še bolj problematična je podgana. Vsejedec zna izkopati rov z vhodom, ki je videti kot črna odprtina brez sveže zemlje okoli. Včasih so te luknje globoke in vodijo do »gnezdišč«, v katerih skladiščijo hrano ali celo mladiče.

Ko narava ustavi čas: propadanje korenin in posedanje tal
Kadar luknja ni sveža, torej brez sledi kopanja ali značilnega kupa zemlje, je možen razlog naravnega izvora. V starejših sadovnjakih, kjer so bila drevesa odstranjena ali naravno propadla, koreninski sistem ostane pod zemljo. Čez čas se začne razkrajati, kar povzroči praznine. Tla nad praznino se zrahljajo in ob močnejšem deževju ali mehanskem pritisku preprosto ugreznejo.
Takšne luknje so še posebej nevarne, saj lahko ostanejo skrite pod travo ali listjem. Padec človeka ali stroja v ugreznjeno območje je več kot le nevšečnost – lahko pomeni poškodbo ali uničenje sadike.
Voda in njena moč
Erozija ni rezervirana le za strma pobočja. Tudi rahla nagnjenost terena v sadovnjaku lahko ob močnem deževju povzroči spiranje prsti in s tem ustvarjanje votlin. Če je pod zemljo plast peščenih tal, se ta še hitreje raztopijo in ustvarijo praznine, ki se sčasoma spremenijo v luknje.
Zgodb ni brez ljudi: stari jaški, jarki in preteklost
V marsikaterem sadovnjaku, zlasti če le-ta leži na robu vasi ali ob stari poti, so tla prepredena z ostanki človeške dejavnosti. Med najpogostejšimi so nekdanji drenažni jarki, pozabljene greznice, stari vodnjaki ali ročno kopani odvodni kanali. Če so bila ta območja slabo zasuta ali z leti pozabljena, lahko pride do posedanja zemlje nad njimi – luknje se pojavijo brez očitnega vzroka.
Najbolj nevarni so primeri, ko je odprtina vhod v star jašek ali rudni rov. Takšne luknje so lahko globoke več metrov in predstavljajo resno nevarnost za ljudi, stroje in živali.
Sadovnjak ni le prostor nad zemljo
Na prvi pogled so luknje v sadovnjakih zgolj estetska motnja. A za njimi se pogosto skrivajo zgodbe – o živalih, ki si tam ustvarjajo domove, o naravnih procesih, ki potekajo brez človeškega vpliva, in o preteklosti, ki se še ni čisto poslovila.
Biti pozoren na drobne spremembe v pokrajini pomeni spoštovati prostor, v katerem delamo. Vsaka luknja ima svoj razlog, svoj izvor in svojo posledico. V svetu, kjer podzemlje pogosto povezujemo le z nevarnostjo, je morda čas, da v njem prepoznamo tudi nevidni del ekosistema, ki tiho soustvarja naš vsakdan.
Kako ugotoviti, kaj se skriva pod površjem?
Vprašaj tla, ne nebo
Če želite ugotoviti, kaj se skriva za skrivnostnimi luknjami, morate postati opazovalec. Spremljajte njihov premer, obliko, globino in morebitno prisotnost iztrebkov ali sledi. V pomoč vam je lahko tudi kamera za nočno opazovanje, ki jo postavite ob luknjo.
Pogosto se skrivnost razkrije že po nekaj dneh. Voluharji in miši so aktivni ponoči, krt podnevi. Če se luknja hitro zapira ali se zemlja okoli nje zdi sveža, je najverjetneje žival še vedno aktivna. Če pa ostaja nespremenjena, je bolj verjetno, da gre za posedanje tal ali pretekle gradbene posege.
Ukrepanje: kdaj, kako in zakaj? Niso vse luknje škodljive
Majhne živalske luknje niso vedno grožnja. Krt na primer izboljšuje prezračevanje tal in zmanjšuje populacijo škodljivcev. A v sadovnjaku, kjer vsako drevo šteje, so tveganja večja – poškodbe korenin, destabilizacija dreves, uničevanje trave.
Če gre za posedanje tal zaradi propadajočih korenin, je smiselno območje previdno zasuti z drobno zemljo in pustiti, da se naravno utrdi. V primeru večjih struktur pod zemljo (kot so stari vodnjaki), pa ukrepajte takoj – pokličite geomehanika ali gradbenega strokovnjaka.
Objava Kaj skrivajo skrivnostne luknje v sadovnjaku? se je pojavila na Vse za moj dan.