Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati med nemškim in ruskim ministrom?

Nemški zunanji minister Johann Wadephul in ruski kolega Sergej Lavrov sta se v soboto, 26. septembra 2026, na robu 81. zasedanja Generalne skupščine OZN prvič srečala na dvostranski ravni po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Pogovor v ruski sobi za sestanke v stavbi OZN je trajal dobrih dvajset minut in se končal z rokovanjem – ter z enako globokim nesoglasjem, kot je vladalo pred njim.

Zadnji primerljivi stik na tej ravni je bil januarja 2022 v Moskvi, ko je Lavrova sprejela tedanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock – mesec dni pred začetkom vojne. Od takrat so se nemški in ruski predstavniki sicer srečevali na večstranskih forumih, neposrednih pogovorov zunanjih ministrov pa ni bilo.

O tem, kdo je zahteval srečanje obstajata dve različici. Rusko zunanjeministrstvo in tiskovna predstavnica Marija Zaharova sta sporočila, da je sestanek “v zadnjem trenutku” zahtevala nemška stran. Uradno rusko sporočilo za javnost je kratko: pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih in o Ukrajini, Wadephul pa je “ponovil že večkrat javno izraženo stališče nemške vlade”. Wadephul je za televizijo ZDF povedal drugače: ruska stran naj bi prek posrednikov tretjih držav signalizirala pripravljenost na kratek stik, Nemčija pa je v to privolila. Po sestanku je evropske zaveznike obvestil naknadno, po poročanju Politica je bil to znak, kako občutljiv je bil stik z ruskim ministrom sredi vojne.

Lavrov je srečanje ocenil kot odveč

Za agencijo DPA je povedal, da ni slišal “ničesar drugačnega” od tistega, kar Berlin javno ponavlja vsak dan. “Lahko bi me samo poklical in rekel: preberi moje sporočilo,” je po lastnih besedah povedal nemškemu kolegu. Ruski minister je dodal, da je imel vtis, kot da Wadephul prinaša skrito sporočilo v smislu “prišel sem k vam, udostojil sem se vam“. Po Lavrovovem mnenju naj bi Berlin v zameno za sestanek pričakoval ruske ustopke glede Ukrajine in plovbe po Črnem morju. Tega Moskva ni ponudila.

Foto: EPA

Wadephul: “Intenziven pogovor” in jasno opozorilo
Nemški minister, ki od maja 2025 vodi zunanje ministrstvo v vladi kanclerja Friedricha Merza, je srečanje opisal kot “intenziven pogovor”. “Seveda se nismo strinjali o ključnih točkah,” je dejal za ZDF. Ponudil naj bi deeskalacijo, zlasti glede Ukrajine, a “je naletel na gluha ušesa”. Lavrova je pozval, naj Rusija opusti “nevarno pot eskalacije do Nemčije, Evrope in Nata“. Posebej je izpostavil poskus napada z dronom na letališču Leipzig/Halle v začetku avgusta. “Nemčija takšnih stvari ne sprejema. To je nesprejemljiva eskalacija. Lahko se branimo, lahko se upremo – in to bomo tudi storili,” je poudaril.

V sporočilu zaveznikom je zapisal, da je ponovil stališče o ruski agresiji proti Ukrajini in pozval k takojšnjemu in popolnemu premirju, predvsem glede izvoza žita in energetske infrastrukture.

Žito na Črnem morju: edina konkretna točka

Po navedbah nemške delegacije je Wadephul od Lavrova zahteval, naj Rusija stori “vse kar je mogoče”, da se doseže dogovor o izvozu žita prek Črnega morja. Lavrov je pozneje trdil, da Rusija o varni plovbi že govori z Indijo, Egiptom in Turčijo, z Ukrajinci pa da so potrebni “ločen pogovori – ne v jeziku prošenj, temveč zahtev”. Moskva za napade na ladje krivi Kijev.

Zakaj je srečanje prišlo prav zdaj: Leipzig in zaprta vrata

Ozadje sestanka je poleg vojne v Ukrajini tudi oster diplomatski prelom zadnjih tednov. V noči s 4. na 5. avgust 2026 so na letališču Leipzig/Halle, ki služi tudi kot logistično vozlišče za ukrajinske tovorne lete in Natov strateški zračni prevoz, našli dron z eksplozivom v bližini ukrajinskega tovornega letala. Detonator ni deloval. Pozneje so povezali še druge drone in sledi vojaškega eksploziva.

1. septembra sta Wadephul in notranji minister Alexander Dobrindt javno obtožila Rusijo, da stoji za poskusom hibridnega napada. Nemčija je sklenila ruski generalni konzulat v Bonnu in pogodbo za Ruski dom v Berlinu ter zaostrila vstopni režim za ruske državljane. Moskva je ukrep označila za “izmišljeno provokacijo” in v odgovor napovedala zaprtje podružnic Goethe-Instituta v Moskvi, Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu. To je ozračje, v katerem sta ministra v New Yorku sedla za isto mizo.

Kdo je Johann Wadephul

Wadephul je pravnik in dolgoletni poslanec CDU iz Schleswig-Holsteina. Od maja 2025 je zunanji minister v črno-rdeči vladi Friedricha Merza – prvi krščanski demokrat na tem položaju po skoraj šestih desetletjih. Pred tem je v bundestagu vodil zunanje- in varnostnopolitični resor poslanske skupine CDU/CSU. V Bundeswehru je služil kot časovni vojak, danes je rezervni podpolkovnik. Njegova linija do Moskve je trša od linije predhodnice Baerbock, a še vedno vztraja pri tem, da mora diplomacija govoriti tudi z nasprotnikom.

Foto: EPA

Kaj sledi

Sestanek je prekinil štiri leta in pol diplomatskega ledu na vrhu, a ni prinesel niti začetka odjuge. Lavrov je isti dan pred Generalno skupščino ponovil, da bo Rusija vojaške cilje v Ukrajini uresničevala »v vsakem primeru«, in napovedal, da bo Moskva vložila veto na morebitna stalna sedeža Nemčije in Japonske v Varnostnem svetu OZN. Wadephul vztraja pri podpori Kijevu, ekonomskem pritisku na Moskvo in pozivu k premirju.

T. B.