Kaj se dogaja s primeroma »Fotopub« in »Tribušon«?

Dve leti in dva meseca je minilo, odkar so se na Instagramu začela vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Policija je odkrila dvanajst sumov kaznivih dejanj, konec leta 2023 pa je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije. Oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Kot piše portal Žurnal24 je sodišče 29. maja lani uvedlo sodno preiskavo in jo pred nedavnim zaključilo.  Spis je v odločanju na pristojnem državnem tožilstvu, to bo zdaj ugotavljalo, ali je bilo zbranih dovolj dokazov za vložitev obtožnice. Končala pa se je policijska preiskava za kaznivi dejanji, povezani s Smodejevo nenamensko porabo javnih sredstev. S policijske uprava Ljubljana so namreč javili naslednje: »PU Ljubljana je na okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj goljufije po 211. členu kazenskega zakonika.«

Drug nedavni medijsko razvpiti primer je tisti igralke Mie Skrbinac, ki je profesorja na akademiji, Matjaža Tribušona, poleti 2021 javno obtožila spolnega nasilja. Obtožnica zoper Tribušona je bila vložena že decembra 2022, sojenje pa se še vedno ni začelo. Predobravnavni narok je razpisan za 18. november. V obtožnici mu očitajo kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Za to je predviden zapor od enega do osem let. Kot je leta 2021 poročala TV Slovenija, naj ne bi šlo za edini primer spolnega nadlegovanja. Glede na anonimne prijave, ki so jih prejeli Inštitut 8. marec, skupina Rezistenca in študent prodekan, so obtožbe takrat bremenile še najmanj tri druge profesorje. O tem se zdaj molči, saj policija ni našla legitimnih indicev in ni vložila obtožnice proti drugim profesorjem.
Čeprav sodstvo melje počasi, primer Tribušon ni v nevarnosti, da bi zastaral. Kazenski zakonik namreč predvideva zastaranje v desetih do tridesetih letih, odvisno od predvidene zaporne kazni, ki pa je v tem primeru višja od enega leta, tako da je zastaralna doba deset let.

Na področju spolnega nasilja imamo nekaj primerov sodne prakse, ki lahko ilustrirajo, kako naše sodstvo obravnava takšna kazniva dejanja. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2021 fizioterapevta D. Š. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, saj se je leta 2016 v enem od športnih društev v Ljubljani neprimerno dotikal mladoletnega dekleta ter ga poljubil. Sodišče mu je izreklo eno leto pogojne zaporne kazni, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Omenjeni primer je epilog doživel več let po dejanju, kar potrjuje tezo, da ti primeri potrebujejo relativno dolgo časa, da pride do sodbe, saj že v fazi pred vložitvijo obtožnice poteka zapleten proces zbiranja dokazov.

Primer Tribušon je sicer vplival celo na spremembo zakonodaje. Nekaj mesecev po izbruhu afere je bila sprejeta novela, ki prinaša nova prva odstavka 170. in 171. člena kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. Nova odstavka pomenita inkriminacijo posega v spolno samoodločbo osebe brez njene predhodne privolitve, kar je odmik od veljavnega modela prisile. Za obstoj kaznivega dejanja posilstva tako ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, saj mora žrtev pred kakršnimkoli spolnim dejanjem s tem soglašati in svojo privolitev z besedami izraziti. 

Kar se tiče »učinkovitosti« naših sodišč, ko gre za tovrstna kazniva dejanja, javnosti ostajajo na voljo le podatki o obsodilnih sodbah slovenskih sodišč. Iz teh je razbrati, da so leta 2020, v zadnjem letu z dostopnimi podatki, izrekli 46 kazni za dejanja zoper spolno nedotakljivost, največ teh (16) po 176. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, z dvanajstimi primeri pa sledijo dejanja, prepovedana s 173. členom, ki definira spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let.

Dolgotrajni postopki, pa tudi negotovost, ali so dokazi dovolj oprijemljivi, in tveganje, da bodo namesto storilcev diskreditirane same žrtve, seveda odvračajo od prijav. Še dodatno jih odvrača od prijav, kadar so za zlorabe odgovorni vplivni ljudje, a pred sodiščem bi morali nazadnje biti vsi enaki. 

Simon Smole