Kaj je papež Frančišek rekel v svojih zadnjih trenutkih? (VIDEO)

7 hours ago 8

ARTICLE AD

Na velikonočno nedeljo, 20. aprila 2025, je Trg svetega Petra v Rimu znova postal srce svetovnega katolicizma. A tokrat ni šlo samo za praznovanje vstajenja. Tisti dan je papež Frančišek – s komaj še slišnim glasom – izrekel svoje zadnje javne besede:

»Dragi bratje in sestre, veselo veliko noč.«

Samo dan kasneje, na velikonočni ponedeljek, je Frančišek umrl. Star 89 let, utrujen, a miren. Njegova zadnja gesta – blagoslov Urbi et Orbi – je bila tako sklepno poglavje pontifikata, ki je skozi enajst let spreminjal Cerkev… in na koncu še svet.

Zadnji blagoslov: Urbi et Orbi 2025

Čeprav se je papež še vedno spopadal s posledicami dvojne pljučnice in odpovedi ledvic – bolezni, ki sta ga spremljali zadnje mesece – je vztrajal. Hotenje, moč volje, vera? Najbrž vse troje.

»Želim biti z mojimi ljudmi,« naj bi dejal svojim najbližjim sodelavcem, kot poroča Vatican News (20. april 2025).

In tako je 20. aprila ob 12. uri stopil na balkon bazilike svetega Petra. Ne sam – ob njem je stal nadškof Diego Ravelli, ki je prebral velikonočno poslanico, medtem ko je papež – skoraj neopazno, a odločno – podelil blagoslov.

V poslanici je zapisal besede, ki so se globoko vtisnile v srca prisotnih:

»Kristus je vstal! Te besede zajemajo ves smisel našega obstoja, kajti nismo ustvarjeni za smrt, temveč za življenje.«

Ob tem je pozval k molitvi za mir v Ukrajini, Gazi, Jemnu, Siriji – in vseh kotičkih sveta, kjer življenje še vedno meri cena orožja.

Slovo papeža ljudstva

Po blagoslovu se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval. Papež – ki so ga zdravniki še pred tedni svarili, naj ostane v postelji – se je usedel v papamobil in se zapeljal po Trgu svetega Petra.

50.000 ljudi. Solze. Kriki: “Viva il Papa!”

»Hvala, da si me pripeljal nazaj na trg,« je povedal svojemu osebnemu pomočniku, Massimilianu Strappettiju, kot navaja Catholic News Agency (21. april 2025).

To je bilo… zadnje srečanje. Zadnji nasmeh. Zadnji blagoslov.

Naslednje jutro, v zgodnjih urah, je papež utrpel možgansko kap. In mirno zapustil ta svet.

Pogreb in pokop

Žalna slovesnost je bila – pričakovano – mogočna. Ampak obenem tudi skromna. Točno takšna, kot si jo je želel.

26. aprila 2025 se je na Trgu svetega Petra zbralo več kot 250.000 ljudi. Med njimi predsedniki držav, verski voditelji vseh verstev, navadni verniki – in tisti, ki so zgolj spoštovali moža, ki je razmišljal s srcem.

Namesto tradicionalnega pokopa v baziliki svetega Petra, so Frančiška položili v baziliko Santa Maria Maggiore. Njegovo ljubljeno svetišče, kjer je pogosto molil k Mariji, ko je iskal tolažbo.

O tej nenavadni odločitvi je EWTN Vatican (24. april 2025) poročal:

»Papež je želel, da njegovo zadnje počivališče odraža preprostost njegove vere in brezpogojno predanost Mariji.«

Zapuščina papeža Frančiška

Ko se danes ozremo nazaj, je skoraj težko verjeti, kako močno je Jorge Mario Bergoglio preoblikoval Cerkev. Prvi papež iz Latinske Amerike. Prvi jezuit. In prvi, ki je sprejel ime Frančišek – po svetniku, ki je objemal gobavce in govoril z volkovi.

Njegov pontifikat je bil vse prej kot običajen:

Skrb za revne: Frančišek je večkrat opozoril na »globalizacijo brezbrižnosti«.
Odprtost do marginaliziranih: Med njegovimi prelomnimi trenutki je bilo priznanje, da »tudi ateisti lahko gredo v nebesa« (The Guardian, 2013).
Zeleni papež: S svojo okrožnico Laudato Si’ je postavil varovanje planeta v središče katoliške doktrine.

In še nekaj – bil je papež, ki je znal reči: »Kdo sem jaz, da sodim?« (o homoseksualnih osebah, Reuters, 2013).

Kaj nas uči njegovo zadnje slovo?

Težko je spregledati simboliko: velikonočna nedelja. Blagoslov življenja. Umirjeno slovo.

Papež Frančišek je odhajal tako, kot je živel – s ponižnostjo, brez nepotrebne drame. Njegova zadnja javna beseda ni bila politični manifest, ne slovo polno velikih besed. Bilo je nekaj veliko močnejšega: “Dragi bratje in sestre, veselo veliko noč.”

Preprosto – in hkrati v vsej svoji veličini.

Njegova smrt odpira novo poglavje za katoliško Cerkev. Že zdaj se govori o prihajajoči konklavi, o iskanju njegovega naslednika. A kar koli se bo zgodilo, eno ostaja: duh Frančiška – njegov smeh, njegova toplina, njegova vera v malega človeka – bo živel naprej.

Ostal bo papež ljudstva

Papež Frančišek je bil – in bo ostal – »papež ljudstva«. Njegova zapuščina ni zgolj v dokumentih, govorih ali reformah. Njegova prava moč je bila v tem, kako se je dotaknil src.

Morda je res odšel. Ampak nekaj je gotovo: nikoli ne bomo pozabili tistega velikega velikonočnega dne, ko je, z glasom komaj še slišnim, svetu še zadnjič zaželel:

»Dragi bratje in sestre, veselo veliko noč.«

Naj počiva v miru.