Kaj imajo skupnega babičina kuhinja, antični trgovci in sodobni znanstveniki?

Včasih nas življenje preseneti z drobnimi, skoraj banalnimi stvarmi, ki skrivajo nepričakovano moč. Ena takih reči je cimet. Se vam je že zgodilo, da ste vstopili v hišo, kjer je zadišalo po sveže pečeni potici ali jabolčni piti in vas je ta vonj dobesedno ponesel v otroštvo? No, danes cimet ni več samo del nostalgičnih spominov. V svetu znanosti je to pravcati mali laboratorijski fenomen, ki buri duhove raziskovalcev od Helsinkov do San Diega.

Cimet ni le začimba, ki jo trgovci iz Šrilanke prodajajo že tisočletja. Postaja simbol prehranske preobrazbe, zlasti med tistimi, ki iščejo naravne načine za izboljšanje počutja. Zdaj pa si oglejmo, zakaj točno.

---

Kri in sladkor: tihi ples v ravnotežju

Pogovor o krvnem sladkorju ne spada več samo na zdravniške preglede. Gre za vsakodnevno realnost mnogih ljudi, še posebej pri nas, kjer po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 9 % prebivalstva živi s sladkorno boleznijo tipa 2.

Zanimivo, a resnično: že četrt žličke cimeta na dan lahko vpliva na raven glukoze. Ameriška študija je pokazala, da so posamezniki, ki so uživali cimet vsaj šest tednov, imeli občutno boljše vrednosti sladkorja na tešče. A pozor, to ni instantna rešitev, temveč del širše prehranske slike.

Nekateri znanstveniki trdijo, da cimet deluje podobno kot inzulin. Nič čudnega, da je to postala rdeča nit številnih raziskav zadnjega desetletja.

Ko telo gori znotraj, cimet tiho gasi

Vnetje ni vedno očitno. Ne boli, ne srbí, ne pokaže se na testu takoj. A prav kronična vnetja so pogosto tisti “nevidni sovražnik”, ki tiho spodkopava zdravje.

Cimet vsebuje polifenole, naravne spojine, ki delujejo kot antioksidanti in lahko pomagajo zmanjševati vpliv prostih radikalov v telesu. Prav zaradi teh lastnosti se pogosto omenja kot naravna podpora pri uravnavanju kroničnih vnetij, ki so povezana s številnimi sodobnimi boleznimi. Čeprav njegov učinek ni takojšen in ni namenjen kot nadomestilo za zdravljenje, je vključitev cimeta v prehrano ena izmed tistih manjših sprememb, ki lahko dolgoročno prispevajo k boljšemu počutju.

Slučaj? Morda. A takšnih primerov ni malo.

Srce ima rad red – in cimet zna urejati

Vas kdaj zaskrbi vaš holesterol? Čeprav številke v krvni sliki ne povedo vsega, so lahko dober pokazatelj, kako se vaše telo odziva na stres, prehrano in življenjski slog.

Cimet je v neki meri regulator. Ugotovljeno je bilo, da redno uživanje cimeta zniža skupni holesterol in LDL, obenem pa rahlo poveča HDL – kar ni zanemarljivo.

Če torej iščete naravno podporo srcu, imate v kuhinjskem predalu lahko več, kot si mislite.

Možgani si ga zapomnijo

Naravni branilec pred mikrobi

Spomnite se, kako so nekoč stari Egipčani uporabljali cimet za balzamiranje trupel. Zakaj? Ker ne omogoča bakterijam in glivicam, da bi se razbohotile. Danes vemo, da ima cinnamaldehid protibakterijsko in protiglivično delovanje.

Cimet zavira rast bakterij, kot so Escherichia coli in Listeria, ter glivic, kot je Candida albicans. V praksi to pomeni, da je lahko tudi pomočnik pri težavah z ustnim zdravjem ali prebavo.

---

Zaključek: Droben prah, globok učinek

Cimet ni skrivno zdravilo. Je pa naravni element, ki že tisočletja najde svoje mesto v medicini, prehrani in kulturi. Njegove koristi so resnične, preverjene in ob zmerni uporabi tudi varne.

Če posegate po njem, izberite cejlonski cimet, saj vsebuje manj kumarina kot cenejši cassia. Ne gre za modno muho, temveč za premišljeno izbiro. In morda je prav to najbolj zanimivo pri cimetu: da je kot življenje samo. Ni spektakularen na prvi pogled, a sčasoma pokaže svojo pravo vrednost.

Pripravil: J.P.

Vir: Critical Reviews in Food Science and Nutrition, Nutritional Neuroscience, Frontiers in Microbiology, Reuters Health, BBC Health, Pexels, Freepik

The post Kaj imajo skupnega babičina kuhinja, antični trgovci in sodobni znanstveniki? first appeared on NaDlani.si.