K'ptanova pečina, ki je ljudi ščitila pred vojno, ni več zasežena

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne mnogi na Krasu ponovno odkrivajo jame, v katerih so se njihovi starši in stari starši skrivali med drugo svetovno vojno. Ena od teh je K’ptanova pečina, ki se nahaja na območju nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, na njegovem zahodnem koncu. V njej je večina Padričarjev pričakala prihod partizanov, ki so leta 1945 osvobodili Trst.

Pečina, ki spada v serijo jam na vzhodnem Krasu, v katere so se zatekali civilisti, je bila pred nedavnim tudi predmet sodne obravnave zaradi domnevne kršitve gradbene zakonodaje. Primer pa se je razpletel v prid Koordinacijskega združenja kraških vasi, ki skrbi za mogočno pečino.

Pomanjkanje politične volje?

Pred približno petimi leti je Koordinacijsko združenje kraških vasi ob 75. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma obnovilo betonske stopnice, ki omogočajo vstop v pečino. Vhod v jamo je namreč bil urejen že pred časom in jama - pečina je sicer bolj primeren termin za to brezno - ima bogato zgodovino človeških obiskov.

Koordinacijsko združenje pa je zaradi teh del prejelo ovadbo. Jamarji so namreč prijavili po njihovi oceni sumljiva dela, jusarji pa so takoj sprožili postopek legalizacije del, s strokovno podporo arhitekta Aleša Plesničarja.

Prošnjo, zagotavlja vodja Koordinacijskega združenja kraških vasi Karlo Grgič, so vložili v predvidenem roku in po vseh pravilih, a se je zataknilo na Občini Trst, ki dokumentov očitno ni hotela sprejeti. Grgič domneva, da je do te nevšečnosti prišlo zaradi pomanjkanja politične volje. Oziroma zaradi politične nejevolje, usmerjene proti kraškim jusarjem.

Več v današnjem (sredinem) primorskem dnevniku