Jugoslovanske zastave izpred 80 let dvignile kar nekaj prahu

Po besedah organizatorjev je bil mišljen kot neke vrste zgodovinsko obarvan oz. umetniški performans, v javnosti in na socialnih omrežjih pa je dvignil kar nekaj prahu in sprožil politično oz. ideološko polarizirano debato z ostrimi toni. V Gorici in širše - tudi v Sloveniji - še vedno odmeva sobotno plapolanje petih jugoslovanskih zastav na pročelju stavbe na Verdijevem korzu, ki jih je ob zaključku razstave Ancora una - agorè for a new AGE izobesilo društvo Agorè.

Kot je Primorski dnevnik poročal 23. marca, je zaprtje razstave del umetnikov z obeh strani meje sovpadalo z zaprtjem razstavnih prostorov nasproti Trgovskega doma, kjer je društvo domovalo v zadnjih treh letih. Kako so si zamislili zaprtje, pred samim dogodkom organizatorji niso razkrili, zato so modro-belo-rdeče zastave z rdečo zvezdo, ki so jih pod večer spustili z oken nekdanje goriške mestne hiše na Verdijevem korzu št. 95, mimoidoče še kako presenetile.

Na spletu je završalo. Kdor ni povezal dogodka z razstavo, se je spraševal, kdo je izobesil zastave, na kraj so prišli celo policisti oddelka Digos, ki pa niso ugotovili nobene kršitve. Odzvala se je tudi goriška občinska uprava, ki je avtorje ožigosala s provokatorji in izobešenje zastav kot »nesramno gesto v podporo enemu od treh totalitarizmov«.

Z javnim pismom se je oglasilo tudi društvo Agorè, ki kritike zavrača in razkriva zanimivo zgodbo. »Ko smo najeli trgovino na Verdijevem korzu št. 95, smo morali opraviti nekaj vzdrževalnih del, pri katerih smo demontirali nekaj pohištva, polic in izložbo. Tako smo odkrili staro škatlo za čevlje in paket, skrbno ovit v najlon in svileni papir. V škatli so bile cigarete in tobak, ki so bili izdelani v tobačni tovarni Drava v Ljubljani med italijansko okupacijo. V paketu pa je bilo pet ročno sešitih jugoslovanskih zastav različnih velikosti,« pišejo predstavniki društva, ki so kaj kmalu prišli do zaključka, da so bile zastave namenjene petim oknom dvorane občinskega sveta v prvem nadstropju stavbe na Verdijevem korzu, kjer je Občina Gorica imela sedež od leta 1865 do leta 1956. Zastave so po vsej verjetnosti izobesili po osvoboditvi - med 1. majem in 12. junijem 1945 - ko je bila jugoslovanska partizanska vojska v Gorici. Vodstvo društva je o odkritju obvestilo lastnike objekta kot in kustosa Goriškega muzeja Marka Klavoro z željo, da bi zastave postale muzejski eksponati. »Med tem časom smo zastave hranili mi. Ob zaključku naše zadnje razstave in njihovi skorajšnji 80-letnici smo sklenili, da jih izobesimo,« pravijo predstavniki društva in dodajajo: »Naš namen ni bil poveličevanje tistega zgodovinskega trenutka. Gre zgolj za filološko upodobitev ali, če želite, umetniško gesto, zato je naša izložba za to priložnost gostila pregled dokumentov iz obdobja 1945-1946, ki nam jih je posredoval zgodovinar Giorgio Coianiz in ki osvetljujejo stališča različnih organizacij, delujočih v Gorici v tistem težkem obdobju.«

Stališče mestne uprave kljub pojasnilom ostaja nespremenjeno. Župan Rodolfo Ziberna vidi v dogodku nespoštovanje do žrtev povojnih pobojev in njihovih svojcev, ob tem podobno kot odbornica Patrizia Artico meni, da »obstajajo tako na desni kot na levi skupine, ki skušajo ovirati EPK 2025«. V odzivu na te besede podpredsednik društva Agorè Sergio Pratali Maffei županu očita, da se spominja samo žrtev »partizanov komunistov«, ne pa tistih, ki so »jih povzročili fašisti in nacisti, ki jih še sprejema v občinski stavbi« (namig je na združenje X Mas, op. ur.), kar ovira čezmejne odnose pa so po njegovi oceni dejanja, kakršna je bila potrditev naziva častnega občana Mussoliniju.