Jesenski turistični utrip Slovenije: tujci napolnili hotele, domači pa toplice

Slovenija je tudi konec oktobra dihala turistično. Zlati listi in praznični teden ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve so prinesli pravo jesensko gnečo na cestah in v turističnih središčih. Številke potrjujejo, da se Slovenija vse bolj uveljavlja kot celoletna destinacija.

Domači prazniki in tujci iz vse Evrope

Petek, 31. oktober 2025, je bil za slovenski turizem izjemen dan. Statistični urad Slovenije je zabeležil 17.398 prihodov turistov in 38.105 prenočitev. To pomeni, da so bila številna slovenska letovišča, hoteli in zdravilišča skoraj polna. Tujci so predstavljali kar 62 odstotkov vseh obiskovalcev, domači pa 38.

Največ turistov se je v Sloveniji mudilo v prvih dneh prazničnega tedna, posebej med 25. in 27. oktobrom. Takrat so številke prihodov presegle 50.000, kar jasno kaže, da je jesen postala pomemben del turistične sezone. Če so bile nekoč toplice in obala skoraj izključno domena poletnih in zimskih počitnic, danes Slovenija vse bolj privablja tudi oktobrske popotnike.

Terme Čatež

Ljubljana in Piran ostajata magnet

Podrobnejši podatki kažejo, da sta največ obiskovalcev v zadnjem tednu oktobra gostili Ljubljana in Piran. Glavno mesto je imelo 12.803 prihodov in 31.759 prenočitev, kar potrjuje, da je mestni turizem v porastu. Turisti iščejo arhitekturo, galerije, muzeje in kulinarična doživetja, hkrati pa uživajo v mirnejšem ritmu zunaj poletne gneče.

Piran pa ostaja kraljica obale. S 9.164 prihodi in več kot 27.000 prenočitvami je pokazal, da tudi jeseni privablja obiskovalce, ki si želijo morskega zraka in dolgega sprehoda med starimi zidovi. Obalno-kraška regija je zabeležila največ prenočitev med vsemi slovenskimi regijami – kar 42.921 v petih dneh.

Za njima sledijo Brežice, Bled in Moravske Toplice. Zdraviliški turizem, termalne kopeli in wellness programi so v tem času še posebej priljubljeni. Brežice so zabeležile več kot 12.000 prenočitev, Moravske Toplice pa več kot 12.500, kar dokazuje, da se ljudje jeseni radi umaknejo v tople bazene in mirnejše kraje.

Avstrijci, Italijani in Madžari na vrhu

Med tujimi gosti prevladujejo Avstrijci, sledijo Italijani, Madžari in Nemci. Vsi skupaj so ustvarili več kot polovico vseh prihodov v Sloveniji. Avstrijski gostje so zabeležili kar 7.125 prihodov in več kot 20.000 prenočitev, kar potrjuje, da gre za eno najpomembnejših ciljnih skupin slovenskega turizma.

Italijani so ustvarili več kot 4.500 prihodov, Madžari 3.569 in Nemci 2.844. Ti štirje trgi skupaj pomenijo več kot 70 odstotkov tujih obiskov, kar potrjuje močno odvisnost slovenskega turizma od sosednjih držav. Toda to je tudi prednost, saj bližina omogoča pogoste kratke obiske in vikend počitnice.

Turistični utrip po regijah

Med statističnimi regijami se največ obiskovalcev zadržuje v osrednjeslovenski, obalno-kraški in gorenjski regiji. Osrednjeslovenska regija je v petih dneh zbrala 14.109 prihodov in več kot 34.000 prenočitev. To pomeni, da je Ljubljana kot glavno mesto turistično izjemno stabilna, s pestro ponudbo kulturnih prireditev, razstav in kulinarike.

Na drugem mestu je obalno-kraška regija s 13.620 prihodi in največ prenočitvami v državi. Gorenjska z Bledom, Bohinjem in Kranjsko Goro ostaja stalnica, saj so obiskovalci tam opravili več kot 30.000 prenočitev. Tudi Savinjska regija z Rogaško Slatino in Celjem ter Pomurje z Moravskimi Toplicami ohranjata visoko povprečno zasedenost.

Vsaka od teh regij ima svojo posebnost. Medtem ko je osrednjeslovenska regija usmerjena v kratkotrajne obiske in poslovni turizem, obalno-kraška privablja daljša bivanja. Gorenjska združuje naravo in aktivni turizem, Pomurje pa ponuja oddih, zdravilišča in kulinarične zgodbe.

Pletna na Bledu

Dolžina bivanja in prenočitve

V obdobju od 27. do 31. oktobra je bilo skupno ustvarjenih 192.434 prenočitev, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. To pomeni, da povprečen obiskovalec v Sloveniji ostane vsaj dve noči. Domači gostje so ustvarili 43 odstotkov vseh prenočitev, tujci pa 57 odstotkov. Zanimivo je, da so tujci najpogosteje prenočevali v obalno-kraški regiji, domači pa v termalnih krajih vzhodne Slovenije.

Skupno je bilo največ prenočitev slovenskih obiskovalcev – kar 83.363. Na drugem mestu so Avstrijci z 20.783 prenočitvami, sledijo Madžari z 10.821, Nemci z 8.828 in Italijani s 7.341.

Te številke dokazujejo, da slovenski obiskovalci ostajajo zvesti domačim destinacijam in jih pogosto obiščejo večkrat letno, medtem ko tuji turisti izberejo daljši dopust, a pridejo redkeje.

Kaj pritegne obiskovalce jeseni?

Jesenski čas je v Sloveniji poseben. Mestne ulice so mirnejše, narava je obarvana, hoteli pa ponujajo ugodnejše pakete. Domači turisti se najraje odpravijo v toplice in zdravilišča, kjer iščejo sprostitev in regeneracijo. Tujci pa prihajajo zaradi kulinarike, kulturnih prireditev in krajših oddihov.

Velik delež obiskov je povezan tudi z vinsko sezono in martinovanji. V številnih regijah potekajo pokušine, trgatve in tematski festivali, ki vabijo obiskovalce iz bližnjih držav. Ljubljanski festival vina, Praznik vina v Mariboru in dogodki ob morju so le del jesenskega utripanja.

Stabilna turistična slika ob koncu leta

Čeprav so glavni poletni meseci že mimo, slovenski turizem ostaja močan. Podatki konec oktobra kažejo, da so turistične kapacitete dobro izkoriščene, zlasti v mestih in zdraviliščih. Povprečna dolžina bivanja se počasi povečuje, kar je dober znak za ponudnike namestitev.

SURS-ovi podatki kažejo, da je bila Slovenija v zadnjem tednu oktobra še posebej zanimiva za krajše jesenske oddihe. Naravne lepote, kulturna pestrost in dostopnost so razlogi, da se obiskovalci radi vračajo.

Turizem je ogledalo gospodarstva

Turizem ni le statistika, ampak tudi pokazatelj razpoloženja in gospodarske moči. Dejstvo, da domači gosti predstavljajo skoraj polovico vseh obiskov, pomeni, da si Slovenci lahko privoščijo več krajših oddihov skozi leto. Tujci pa prinašajo dodatni dohodek in širijo prepoznavnost države.

V prihodnjih mesecih se pričakuje nov val obiskov, saj bo november v znamenju martinovanj in začetka adventnih sejmov. Hoteli v Ljubljani, Mariboru in obali že poročajo o dobri zasedenosti. Če se trend nadaljuje, bo Slovenija tudi to jesen presegla pričakovanja.

Kako naprej?

Turizem konec oktobra kaže, da Slovenija ni več le poletna destinacija, ampak vse bolj celoleten prostor doživetij. Obiskovalci prihajajo zaradi termalne sprostitve, kulturnih mest, jesenskih okusov in naravnih lepot.

Vsak obiskovalec, domač ali tuj, prispeva k živahnemu ritmu države, ki zna združiti tradicijo in sodobnost. Jesen je tako postala čas, ko se Slovenija predstavi v najlepših barvah – tokrat dobesedno in turistično.

Zakaj prav “krompirjeve počitnice”? Teden ima svojo zgodbo – in seže daleč nazaj

Pet idej za krompirjeve počitnice v zadnjem trenutku

Kaj moramo vedeti, če se za krompirjeve počitnice odpravljate na dopust v Španijo?

Objava Jesenski turistični utrip Slovenije: tujci napolnili hotele, domači pa toplice se je pojavila na Vse za moj dan.