Jermanova nagrada letos prevajalki Heleni Marko

Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev je Jermanovo nagrado za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino nocoj podelilo prevajalki proznih in humanističnih besedil iz angleščine v slovenščino in obratno Heleni Marko za prevod izbranih del Ivana Illicha.

Helena Marko je Jermanovo nagrado 2025 prejela za prevod Illichovih del Razšolanje družbe, Vernakularni spol, Pravica do koristnega brezdelja in Onkraj ekonomije in ekologije, ki so lani oziroma predlani izšla pri KUD Logos.

Nagrajenko je soglasno izbrala tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljale predsednica Nada Grošelj in članici Nadja Dobnik in Sonja Weiss.

Kot je utemeljila komisija, se je prevajalka Helena Marko z Illichevo pisavo spopadla suvereno ter angleški izvirnik v slovenščino prelila tako, da je ohranila njegovo zgoščenost, pomensko nasičenost ter energičen ritem s pridihom neprisiljene, nevsiljive arhaičnosti, pri tem pa upoštevala notranje zakonitosti slovenščine ter pogumno izkoristila njene izrazne možnosti.

“Poseben izziv je bil prevod pojmov, ki v splošni zavesti označujejo eno, Illich pa je z njimi opisoval nekaj drugega – največkrat nekaj, kar obstaja ali je obstajalo, a tega nismo zadovoljivo uzavestili (primer: angleško besedo gender je Helena Marko prevedla kot vernakularni spol, saj Illich s tem izrazom ne napotuje na slovnični ali tako imenovani družbeni spol, ampak, kot se je izrazil sam, na način percepcije dualnosti. V prevodu Helene Marko se nam Ivan Illich v slovenščini razodeva kot pronicljiv, drzen, globok in prepričljiv mislec, ki nas še vedno nagovarja z nezmanjšano aktualnostjo svojih analiz in pogledov,” je med drugim utemeljila komisija.

Marko je v prvem odzivu ob prejemu nagrade povedala, da je presenečena in da ji Jermanovo nagrado veliko pomeni. Dodala je, da je bil prevod izbranih Illichevih del njen najtežji prevajalski projekt doslej, a ji je bil v velikanski izziv, ki jo je včasih spravljal tudi ob pamet, a je z njim kot prevajalka tudi zrasla.

Kot je v izjavi za STA po podelitvi nagrade povedala Marko, je Jermanova nagrada priznanje njenemu prevajalskemu delu in vztrajnosti. Pri prevajanju Illicha je morala sama sicer, kot je povedala, streti veliko prevajalskih orehov. Illich po njenih besedah zahteva posebne vrste prevajalca, ki ima neskončno mero potrpežljivosti. Največji prevajalski izziv pa ji je bil, da je morala raziskati zelo raznoliko terminologijo, saj Illich piše o širokem razponu tem, ki segajo vse od termodinamike do glasbene teorije, ekonomije in šolstva.

Helena Marko (1974) je prevajalka proznih in humanističnih besedil iz angleščine v slovenščino in iz slovenščine v angleščino. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz angleškega jezika s književnostjo in sociologije kulture, na Inštitutu za integrativno svetovanje in psihoterapijo (IPSA) v Ljubljani pa je zaključila še petletni podiplomski študij iz transakcijske analize (psihoterapevtska smer). Po desetletju pisanja o glasbi in turizmu v slovenskem in angleškem jeziku za Radio Študent, Muska, The Slovenia Times in druge medije se je specializirala za prevajanje knjig s področja psihoterapije, psihoanalize, psihologije, psihiatrije, sociologije in antropologije.

Poleg Helene Marko sta bila za letošnjo Jermanovo nagrado nominirana še Miljana Cunta za prevod dela Lepše vprašanje Glenna Hughesa, ki je lani izšel pri KUD Logos, in prevajalec Aleš Maver za prevod dela Od ustanovitve mesta Tita Livija, ki ga je leta 2023 izdala Slovenska matica.

Pred razglasitvijo Jermanove nagrade so nominiranci v pogovoru, ki ga je vodila prevajalka in Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič, spregovorili o izzivih in zagatah svojega prevajalskega dela.

DSKP Jermanovo nagrado podeljuje od leta 2015 in je poimenovana po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Lani je Jermanovo nagrado prejel prevajalec Branko Madžarevič.