Je Prešernova dediščina še vedno dovolj cenjena v današnji Sloveniji?

Na prvi pogled bi 13. februar verjetno marsikomu zlezel mimo brez večjega odmeva – pravzaprav bi ga marsikdo verjetno kar pozabil, če se ne bi zgodili nekateri ključni zgodovinski dogodki, ki so ta dan zaznamovali v preteklosti. Ampak, ko enkrat začnemo raziskovati, se izkaže, da ima ta datum svojo težo. Morda ne danes, v svetu, kjer so vsi očarani z iskanjem »instantne« resnice in hitro dostopnimi informacijami. Toda, ko pogledamo, kaj vse je 13. februar že prinesel, si postavimo vprašanje – ali je vse, kar danes šteje, zgolj to, kar hitro mine? Ali pa bi se morali malce bolj poglobiti v to, kaj nas zgodovina lahko nauči za prihodnost?

Zgodovinski trenutki 13. februarja

13. februar je vedno bil in bo ostal pomemben dan za tiste, ki verjamejo v moč zgodovine, čeprav smo mnogi to žal že pozabili. Leta 1130 je bil izvoljen papež Inocenc II. Po njegovi izvolitvi so se začeli pomembni politični in verski premiki, ki so vplivali na evropsko zgodovino in oblikovali življenje Cerkve. In, kot pri mnogih papeških izvolitvah, smo se verjetno vsi že nekoliko preveč navadili na to, da se pretekli dogodki – pa naj bodo še tako prelomni – le ponavljajo skozi zgodovinske učbenike, medtem ko jih praktično nikoli ne obravnavamo dovolj globoko.

Po drugi strani pa ni težko razumeti, da je dan, kot je 13. februar 1542, močno zaznamoval Catherine Howard, peta žena angleškega kralja Henrika VIII., ki je bila obsojena na smrt zaradi prešuštva. Zgodbe o prešuštvu in zgodovinskih prelomnicah so pogosto pretirane in romantizirane v filmih, vendar nas vprašanje ostaja – zakaj so tovrstni dogodki vedno obarvani z toliko tragičnosti, hkrati pa pogosto prezremo njihovo širšo politično in družbeno ozadje? Kaj, če so bile take odločitve samo manjše pege v širšem političnem slogu tega časa?

Praznovanje dogodkov, ki so zaznamovali svet

Potem pa je tu še zgodba o Portugalski, ko je leta 1668 Španija priznala neodvisnost Portugalske. Nekaj več kot 350 let kasneje si bomo verjetno bolj zapomnili, kaj pomeni politična dinamika današnjega sveta, kot to, kar so takratne države počele v svojih bojih za prevlado. Se res zavedamo, kako so si moči skozi stoletja oblikovale celotno geopolitiko? Ali pa smo zgolj naveličani ponavljanja zgodovinskih lekcij, dokler nas ne udari v obraz nekaj resnega? Še danes je mogoče opaziti, kako močne države včasih ignorirajo interese manjših, le da je danes vse skupaj le malo bolj zapakirano v lepem političnem celofanu.

Čeprav 13. februar pogosto prinaša te velikanske zgodovinske dogodke, pa moramo izpostaviti še nekaj – leta 1689 so William III. in Mary II. postala sovladarja Anglije, kar je imelo velik vpliv na ustavno ureditev in našo sodobno demokracijo. In ko danes pogledamo na britansko monarhijo – ki ima skorajda več gledalcev na Instagramu kot političnih odločitev – nas preplavi vprašanje: Kaj so si ljudje tedaj predstavljali pod “demokracijo”? Je danes mogoče zares reči, da smo napredovali v pravem smislu besede, ali pa zgolj ponavljamo zgodovinske scenarije v bolj “modrih” in »cool« izvedbah?

Začetek pomembnih vojnih in političnih odločitev

Nič pa ne ponazarja grenkega okusa zgodovine bolj kot bombardiranje Dresdna 13. februarja 1945. Zavezniki so začeli obsežno uničenje tega mesta, in to je bilo brez dvoma eden izmed tistih trenutkov, ki se jih spomnimo v zgodovini, vendar se pojavi vprašanje: Ali so bili cilji te operacije zares potrebni? Ali pa je šlo zgolj za vojno, kjer je moči že zmanjkalo, zato so se zavezniki zatekli k brezobzirnim metodam? Tudi danes se postavlja vprašanje, kako upravičeni so bili določeni vojaški ukrepi, ki so povzročili nepopravljivo škodo. Na kaj smo pripravljeni, da bi dosegli »konec«, in ali smo sploh pripravljeni priznati vse tiste, ki so bili ob tem “neposrečeni?”

Slovenija na današnji dan

Seveda pa ni treba pozabiti na Slovenijo, ki je vsako leto na ta dan prav tako delovala v kulturnih okvirih. Tudi če ni uradni praznik, 13. februar vseeno predstavlja zgodovinske danosti. Tako kot so slovenske galerije na tem dnevu obdarjene z razstavami, ki si jih lahko ogledajo številni obiskovalci, je razstava v Kranju “Pesniške oblike v Prešernovi poeziji” le še ena v seriji, ki nas spominja na našo kulturno dediščino. Vse to je lepo in pohvalno, a vprašanje ostaja – Ali ob vsem tem kulturnem praznovanju zares razumemo pomen teh dni, ali pa so to samo še ene priložnosti za večjo zabavo in obvezno druženje? Ali znamo kot narod ceniti te trenutke? Smo pripravljeni spremeniti svet okrog sebe?

Ali se sploh spominjamo preteklosti?

13. februar je zagotovo pomemben datum – ne le zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali svet, ampak tudi zaradi tega, kar nam lahko pove danes. Ampak kaj se sploh naučimo iz teh zgodb, ko živimo v svetu, kjer je vse minljivo, kjer je informacija na dosegu roke, vendar jo hitro pozabimo? Kje so tiste dolgoročne spremembe, ki bi nas resnično lahko popeljale v boljšo prihodnost? Morda je ta dan kot vsaka druga obletnica – trenutek, ko si nekaj obljubimo, a nič ne naredimo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Wikipedia

The post Je Prešernova dediščina še vedno dovolj cenjena v današnji Sloveniji? first appeared on NaDlani.si.