Jaz proti vsem vlogam ženske

V tem norem svetu, ki nas v vsakem trenutku in z vseh koncev obstreljuje z novimi informacijami, je težko biti umirjen in sproščen starš. Občutek, da skozi življenje drvimo kot ponoreli vlak, je strašljiv. 

Vse možnosti, ki se nam ponujajo, nas spravljajo v nenehen strah, da če zamudimo ponujeno priložnost, ne bomo dosegli Tistega (kar se nam ves čas izmika).

Priznam, da me malce pograbi zavist ob vseh, ki jim uspe ostati mirna in sproščena mama. Priznam, da ne znam dati vse drugo na stran in biti samo mama. Priznam tudi, da se na trenutke počutim tudi izgubljena in neuspešna mama. In vse to me spravlja v nemoč, žalost, včasih tudi v obup.

In potem še vse te vloge ženske. Kdaj sem jaz najbolj prava jaz? Čedalje raje sem sama s sabo. Ko vse drugo izgine, ko tečem skozi gozd, ko se sončim na morju, ko pijem čaj na balkonu. Sama, skrita, in s svojimi mislimi.

In potem, čez čas, pridem nazaj … in počasi zdrsnem nazaj v eno svojih vlog – mame, partnerke, vzgojiteljice, gospodinje,…

Ugotavljam, da – dokler sem v njih lahko pristna jaz, ko uživam v odnosih, v okolju, s stvarmi – te vloge niso slabe. Pomembno je, da ne pozabim nase.

Kdaj je dovolj? Kdaj moram (pogosto že samo sebi) reči ne? Lahko še tako s prstom kažem na druge in jih obtožujem, da so krivi za moj “razpad sistema”, to ne drži. Kdo je glavni junak mojega filma – mojega življenja? Jaz sama. Prst vedno pokaže name.

Kdo se odloča za vas? | Vir

Zato je to, kakšen bo danes moj dan, moja odločitev. Ali si bom vzela več časa za otroka ali za službo, ali za psa ali za ogled filma. Občutek krivde ali slabe vesti pogosto izvira iz mojih lastnih pričakovanj o materinstvu, ki jih ženske (in družba) vcepljamo že majhnim deklicam.

Kaj vse moramo storiti za naše otroke in družine? Hm, ja – na hrbtih nosimo kar velik nahrbtnik. In ta včasih postane pretežak.

Ideale, ki smo si jih ustvarile, je težko doseči. Zato zadnja leta, od takrat ko sem ugotovila, da ne rabim Nobelove nagrade za materinstvo, prisegam na vodilo “biti dovolj dobra mama”.

Postavila sem se zase. Dovolim si početi zanimive stvari, ki so na seznamu mojega življenja. Dovolim si, da počivam – takrat, ko počitek potrebujem. Dovolim si biti jaz, preden sem mama.

In veste kaj? Takrat, ko sem jaz, sem tudi najbolj mirna in sproščena kot mama, in v vseh drugih vlogah, za katere sem dvignila roko.

Ker nisem popolna, se mi še pogosto zgodi, da padem iz svojega centra in se znajdem v vrtincu frustracij in negativnih misli. Vendar se mi zdi prav, da to prepoznam in sprožim spremembo. Ali pa se samo preprosto in pošteno zjokam. Tudi to pomaga.

Barbara Vodeb

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb

The post Jaz proti vsem vlogam ženske appeared first on Savus.