Javni denar za politično infrastrukturo: Kako sta Mukijev inštitut in 8. marec postala prioriteta leve vlade

V obdobju vlade Roberta Goloba se je zgodilo nekaj, kar bi moralo sprožiti resna vprašanja o namenu javnih sredstev. Organizacije, ki so se predstavljale kot neodvisna civilna družba, so v tem času prejele stotine tisočev evrov iz proračuna.  Hkrati pa so gradile in upravljale digitalno infrastrukturo za politične kampanje in mobilizacijo.

V središču sta Filip Dobranić (Muki) in Nika Kovač.

Nika in Muki na istem strežniku: kako je tekla javna denarnica in smo jima plačali skoraj 700 tisoč evrov.

Zavod Danes je nov dan je po podatkih Erarja od junija 2018 prejel približno 682.000 evrov iz javnega sektorja. Več kot polovica tega zneska – okoli 351.000 evrov – je prišla z Ministrstva za javno upravo.

Pred letom 2022 so bili prilivi skromni. V treh letih Golobove vlade pa so se občutno povečali in dosegli okoli 371.000 evrov. Posamezna nakazila so dosegala 70.000, 72.000 in skoraj 77.000 evrov.

Inštitut 8. marec Nike Kovač je prav tako prejemal znatna sredstva iz javnih in evropskih virov. Organizacija, ki je bila v ospredju politične mobilizacije, je bila hkrati med bolje financiranimi.

Še bolj zgovoren je tehnični sloj. Pregled javnih IP-naslovov iz oktobra 2026 kaže, da velik del spletnih mest, povezanih s kampanjami, peticijami in partnerskimi organizacijami, deluje na istem strežniku – predvsem na naslovu 163.172.175.84. Tam so skupaj strani Mukijevega inštituta, Glas ljudstva, kampanje 4x proti, politicnapolicija.si, pravna-mreza.si, cnvos.si in več lokalnih portalov.

Gre za skupno digitalno infrastrukturo. Ista okolja, ki so gostila »neodvisne« kampanje, so hkrati gostila strani organizacij, ki so prejemale javni denar. Ko je bila na oblasti politično blizu vlada, je denar tekel. Ko se je oblast zamenjala, so se oglasili o grožnjah civilni družbi.

Tak vzorec vzbuja utemeljene dvome. Organizacije, ki so aktivno sodelovale pri politični mobilizaciji in referendumskih kampanjah, so hkrati prejemale znatna javna sredstva. In to v času, ko so tehnično upravljale orodja, s katerimi so vplivale na javno mnenje.

Vprašanje ni le, koliko denarja je bilo dodeljenega. Vprašanje je, ali gre še za civilno družbo ali že za politično infrastrukturo, financirano iz proračuna.

Dokler bodo javna sredstva tekla v tako koncentriran in tehnično povezan krog, bo govor o neodvisnosti zvenel votlo.

Parlamentarna preiskava o financiranju nevladnih organizacij ima zdaj konkretno izhodišče. Upamo le na temeljito preiskavo, ne zaradi političnega obračuna, temveč zaradi osnovne odgovornosti do davkoplačevalcev. 

Uredništvo Notranjska