Janša: Vladajoči ustvarjajo finančno zanko za prihodnjo vlado

Po treh letih in pol vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba smo priča izredno visoki javni porabi, visokem javnofinančnem primanjkljaju, nenehnemu dodatnemu zadolževanju države, visokih davkih, nizki gospodarski rasti, nadpovprečno visoki inflaciji, odsotnosti socialnega dialoga, popolni odpovedi pravne države in zmagi kriminala. Da v vladi niso kos razmeram, je v Novem mestu po umoru domačina priznal tudi Robert Golob, predsednik vlade.

Vladajoča koalicija je z nedavnimi proračunskimi odločitvami dodatno ustvarila dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo bremenile prihodnjo vlado. Janez Janša, predsednik SDS in nekdanji premier, je to temo močno izpostavil v svojih objavah in analizah, kjer opozarja na grozeče zadolževanje in strukturne primanjkljaje. Golobova ekipa tako naslednici pušča velike luknje.

Grozeči javnofinančni podatki

Golobova vlada je v dosedanjem mandatu Slovenijo zadolžila za skoraj 8 milijard evrov, za naslednji dve leti pa načrtuje dodatno zadolževanje za 4 milijarde evrov. To ustvarja zanko – visoke obveznosti, ki bodo prihodnjo vlado prisilile k varčevanju ali novim davkom.

Janez Janša poudarja, da pod vodstvom SDS takega zadolževanja ne bi bilo. V eni od objav je zapisal: »Če bi imeli vlado pod vodstvom stranke SDS, se tole zagotovo ne bi zgodilo.« Namesto tega bi se osredotočili na »ustavno večino razuma« za normalne pogoje poslovanja in večjo blaginjo. Poudaril je, da »koalicijo z volivci danes gradimo zato, da bomo lahko naslednje leto oblikovali ustavno večino razuma. Da odpravimo te nesmisle, zagotovimo normalne pogoje poslovanja in večjo blaginjo za vse, ki se trudijo«.

Da gredo v Sloveniji pod Golobovo vlado stvari javnofinančno in gospodarsko zelo narobe, potrjujejo tudi v Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Njihove napovedi podpirajo Janševo kritiko. Samo oktobra 2025 je MDS znižal napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos in napoveduje nižjo rast ter višjo inflacijo za 2026 v primerjavi z evroobmočjem. »Če se trend nadaljuje, bi Slovenija lahko zaostala za državami, kot sta Poljska ali Hrvaška,« pa je o tem na omrežju X zapisal znani slovenski ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik.

Poznavalci opozarjajo tudi na to, da Golob pred prihajajočimi volitvami, te bodo predvidoma marca 2026, obljublja »bombončke«, hkrati pa njegovi poslanci in tudi Golobova desna roka Luka Mesec (Levica) obljubljajo uvedbo novih davkov. Med drugim imajo vse pripravljeno za uvedbo nepremičninskega davka. S tem in že obstoječimi pa namerava tranzicijska levica, katere del je tudi Golobovo Gibanje Svoboda, pokrivati po dve milijardi evrov letne proračunske luknje.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Predvsem velik fiskalni pritisk. Proračun za obdobje 2026–2028, kot so ga pripravili v Golobovi koaliciji, sestavljeni iz strank tranzicijske levice,  predvideva visoko javnofinančno porabo, kar bo omejevalo manevrski prostor. Obresti na dolg že stanejo okoli milijardo evrov letno, in če se rast BDP upočasni (napoved 1,5 do 2 odstotka za 2026), bo zanka resnična.

Kritična večina ekonomistov in gospodarstvenikov

Do Golobove ekipe in njihovega dela je kritična tudi večina ekonomistov in gospodarstvenikov. Obtožujejo jih za populistično porabo, ki povečuje deficite, primanjkljaj, niža rast. Pri tem omenjajo predvsem visoko porabo za tako imenovano plačno reformo v javnem sektorju, ki je porabo mase za plače izredno dvignila. Nesorazmerno visoko je tudi število na novo zaposlenih v javni upravi, povečano število ministrstev pa nam je prineslo predvsem višje stroške, ne pa učinkovitosti, kot je napovedoval Golob. Po navedbah gospodarstvenikov in ekonomistov bo prihodnja vlada morala ukiniti nekatere ukrepe ali pa dvigniti davke. V primeru, da bo vlado vodil Janez Janša, je verjetnejše prvo, to je ukinitev nekaterih ukrepov, saj je Slovenija že zdaj med najbolj zadolženimi državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Davčni primež že presega 46 odstotkov in se povečuje, Slovenija se nahaja na prvih petih mestih med državami OECD.

Kritičen Fiskalni svet RS

Na nezdravo vodenje javnofinančne politike opozarja tudi Fiskalni svet RS, ki ga vodi prof. dr. Davorin Kračun. V oktobrskem poročilu so močno kritizirali proračunske načrte vlade Roberta Goloba za obdobje 2025–2028, kar se povezuje s temo finančne zanke za naslednjo vlado. Svet opozarja na preveliko rast porabe (zlasti tekoče, kot so plače v javnem sektorju in božičnice), nerealne napovedi prihodkov, preseganje fiskalnih zavez EU in tveganja za višje stroške zadolževanja. To bi lahko vodilo v trajno poslabšanje javnih financ, omejen manevrski prostor in večji primanjkljaj.

Tudi Fiskalni svet podpira kritike (npr. Janeza Janše), da visoka tekoča poraba (plačna reforma dražja od ocen, dodatni transferji v zdravstvo/socialno) ustvarja strukturne primanjkljaje, ki bodo prihodnjo vlado prisilili k rezom ali novim davkom. Obresti na dolg že stanejo milijardo evrov letno, bonitetne ocene pa so še ugodne, a se lahko hitro poslabšajo, so zapisali. Fiskalni svet tako priporoča, več kot to ne morejo, omejitev tekoče porabe, nadzor nad plačno reformo, pregledno uporabo klavzule za obrambo, izvedbo reform (zdravstvene, pokojninske) in redne preglede izdatkov za učinkovitost.

Tudi ta opozorila so v skladu z napovedmi MDS (nižja rast, višja inflacija) in EU, ki zahtevajo večjo disciplino. Če vlada tega ne bo upoštevala, in kot kaže, Golobovi tega ne nameravajo storiti, Sloveniji grozi postopek za odpravo čezmernega primanjkljaja.

Vlada trdi, da je politika v mejah dopustnih odstopanj, hkrati pa navaja, da je poraba sredstev namenska. Z njihovega vidika seveda, kjer gre za bombončke predvsem izbranim nevladnikom in javnemu sektorju, če jim nasede.

Opustili ekonomski dialog

Nad delom te vlade so razočarani tudi delodajalci. Razočarani so tudi nad načinom vodenja socialnega dialoga. Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so tako 29. oktobra na predsednika vlade naslovile pismo, v katerem izražajo oster protest nad načinom vodenja socialnega dialoga, ki so mu bile priča na zadnji izredni seji ESS. Kljub zagotovilom predsednika vlade o iskanju kompromisnih rešitev in dialoga, so bila njihova stališča in pripombe na predlog zakona o izplačilu zimskega dodstka v celoti prezrte. Delodajalci so popolnoma prezrti in preslišani. Še posebej so ogorčeni nad ravnanjem ministra Luke Mesca. Opozarjajo na njegovo popolno ignoranco. Pričakujejo  predvsem zrelost politike, česar pa v Sloveniji pod Golobovo vlado ni.

Vida Kocjan