Janša ob 35. obletnici tajnega načrta obrambe: »Če se ustrašiš vsakega oblaka, cilja nikoli ne boš dosegel«

V petek, 5. septembra 2025, je na Pristavi nad Stično potekala slovesnost ob 35. obletnici sprejetja prvega tajnega načrta bojne uporabe enot, ki je leta 1990 postavil temelje za učinkovito obrambo Slovenije pred agresijo Jugoslovanske ljudske armade. Na dogodku v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je bil osrednji govorec predsednik SDS Janez Janša, eden ključnih akterjev slovenske osamosvojitve.

Janša je v govoru spomnil na obdobje, ko je bila Slovenija še brez vojske, brez opreme in z izjemno slabim razmerjem sil. Jugoslovanska armada je takrat veljala za eno najmočnejših sil na svetu, Slovenija pa je imela le nekaj tisoč kosov pehotnega orožja in podporo prostovoljcev. A prav zaradi odločnosti, pripravljenosti in vizije obrambnih struktur, je bila Slovenija sposobna kljubovati neprimerljivo močnejšemu agresorju.

»Po nobenih načelih vojaške teorije nismo imeli možnosti. A smo zmagali, ker smo verjeli in se nismo ustrašili. Če se bojiš razmerja sil, cilja nikoli ne boš dosegel,« je poudaril Janša.

V nagovoru je izpostavil, da je bila JLA prvič uradno opredeljena kot potencialni agresor prav v dokumentih, sprejetih na Pristavi septembra 1990. To je bila odločilna točka, ko je bilo jasno, da bo Slovenija morala sama organizirati lastno obrambo – in to v času, ko ni bilo ne vojaške ne politične podpore iz tujine.

Janša je obudil spomin na pogum posameznikov, ki so se, kljub skeptičnim pogledom v domači in tuji javnosti, odločili za organizacijo MSNZ – simbioze vojaško-policijske obrambe, ki je bila ključ do uspešnega upora proti JLA.

Povezava z današnjim časom

Janez Janša se je v zaključku nagovora dotaknil tudi aktualnih razmer v Sloveniji in svetu. Opozoril je na naraščajoče varnostne grožnje v Evropi in Aziji, predvsem pa na pomanjkanje strateške treznosti v slovenskem političnem prostoru.

»Danes ni vojne, a so izzivi. Izzivi, ki terjajo pogum, odločnost in trezen razmislek. Tega pa je – zlasti v slovenskem parlamentu – vedno manj. Imamo iluzije, da se ne bo nič zgodilo, medtem pa svet postaja vedno bolj nevaren.«

Poudaril je, da je potrebno preseči politično sprenevedanje, obračunavanje s preteklostjo in razdvajanje, ter najti glas razuma, ki bo Slovenijo ponovno povezal. Brez tega, tako Janša, Slovenija ne bo kos izzivom prihodnosti.

Nauki preteklosti – vodilo za prihodnost

Janšev govor je bil obenem sporočilo poguma in realnosti, ki temelji na izkušnji osamosvojitve. Zgodovinski nauk leta 1990, ko so mnogi verjeli, da Slovenija ne more uspeti, pa se je kasneje izkazal za nasprotno.

»Če se ustrašiš vsakega oblaka, cilja nikoli ne boš dosegel. Zgodovina nam je pokazala, da pogum šteje več kot številke. In danes, kot leta 1990, Slovenija potrebuje odločnost, ne strahu.«

Ob 35. obletnici enega ključnih trenutkov v zgodovini slovenskega naroda ostaja jasno: Slovenija potrebuje vodstvo, ki zna videti dlje, ukrepati pravočasno in v odločilnih trenutkih ne klone. To je v preteklosti dokazala Slovenska demokratska stranka in njen predsednik Janez Janša, ki ostaja simbol slovenske neodvisnosti, poguma in strateške vizije.