Janša med ljudmi, Golob v pisarni? Kdo res nagovarja volivce – in s čigavim denarjem

Medtem ko Janez Janša nadaljuje klasično politično pot – obiskuje teren, se srečuje z volivci, posluša ljudi in neposredno predstavlja svoja stališča – se nad ravnanjem aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba vse glasneje dviga obrv. Vprašanje, ki si ga postavlja vse več državljanov, je preprosto: zakaj eden nagovarja volivce osebno, drugi pa prek državnega aparata – za davkoplačevalski denar?

Janša je na terenu. Brez bližnjic. Brez institucionalnega zaledja. Brez državnega denarja. Njegovi obiski so politični – takšni, kot jih demokracija pozna že desetletja. Volivci vedo, kdo govori, v čigavem imenu in s kakšnim ciljem. Pravila igre so jasna.

Na drugi strani pa se zdi, da Golob ubira drugačno pot. Namesto neposrednega nagovarjanja ljudi se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o uporabi javnih razpisov UKOM, komunikacijskih kampanj in “informiranja javnosti”, ki vsebinsko in časovno sumljivo sovpadajo s politično promocijo vlade. Kritiki opozarjajo: ali ne gre v resnici za posredno predvolilno kampanjo, financirano z davkoplačevalskim denarjem?

UKOM razpis

Tu ne gre za to, ali ima vlada pravico obveščati javnost. Seveda jo ima. Gre za to, kdaj se obveščanje spremeni v propagando in kdaj se meja med državo in stranko nevarno zabriše. Če oblast s pomočjo javnih sredstev sistematično promovira lastne politične poglede, hkrati pa opoziciji onemogoča primerljiv dostop, to ni več enakopravna politična tekma – sploh, ko gre za čas pred volitvami, ko veljajo strožja pravila glede nagovarjanja volivcev.

Razlika med obema pristopoma je očitna. Eden stopi med ljudi in prevzame politično odgovornost. Drugi se zanaša na institucije, razpise in komunikacijske sheme, ki jih plačujejo vsi – tudi tisti, ki z njegovo politiko ne soglašajo.

In prav tu se skriva bistvo problema. Demokracija temelji na poštenem soočenju idej, ne na institucionalni prednosti. Volitve niso PR-projekt države, temveč odločitev državljanov. Ko se oblast začne obnašati, kot da je državni proračun podaljšek kampanjskega računa, se postavlja nevaren precedens.

notranjska.si