1 day ago
20
ARTICLE AD
V Evropi, ki izgublja svoj razum, kjer primanjkuje močne politične volje in prevladuje ujetost v mehurčakosto, razdrobljeno politiko, se države članice vse bolj sprašujejo o smeri, ki jo morajo obrati, v kolikor se želijo primerno soočiti z realnostjo tega časa. Evropa je vsak dan bližje vojni, a ljudje se tega ne zavedajo.
Postaja šibka, na izzive je odgovorila, mnogo prepozno, četica zahodnih držav (vključno z vlado Roberta Goloba) pa ponavlja napake, iz katerih bi se morali že nekaj naučiti. Delitev med zahodno in vzhodno Evropo je vse večja, zahod pa mnogi omenjajo že kot propadlo civilizacijo. Slovenija se postavlja ob bok Franciji, pri čemer se ne zaveda, da je Pariz, nekdaj zibelka evropskih idej, že zdavnaj padel.
In kaj o vsem tem meni vodja opozicije, Janez Janša, saj je politik s kilometrino in modrostjo, ki sicer že več desetletij spremlja (pa tudi soustvarja) politično sceno – tako evropsko kot slovensko? Na svojih profilih je zapisal:
“Mednarodno pravo” je oblikovano tako, da ščiti predvsem interese velikih in močnih. Kajti oni so ga postavili. Skoraj vedno je bilo tako. Kadar jim ne ustreza, ga spremenijo ali ignorirajo. Ker lahko.
Le nekajkrat v zgodovini je bila generacija voditeljev močnih držav, ki je preživela velike morije svetovnih ali kontinentalnih vojn, sposobna oblikovati zametke drugačnega reda. Vendar se je tak red vedno začel pospešeno razgrajevati hkrati z umiranjem generacije, ki je iz lastnih izkušenj poznala strašansko ceno konfliktov. Voditelji demokracij, rojeni v mir in (vsaj relativno) blaginjo, so pozabili na resnično ceno miru in varnosti. Zanemarili pomen obrambe, ravnotežij in odvračanja. Podlegli skrajnim teorijam konca sveta, prebujenstva, razgradnje zahodne civilizacije, multikulturnosti in globalističnega socializma.
Po svetu so zacvetele diktature, zavarovane s takšnim “mednarodnim pravom”. Ljudje v teh državah so in še plačujejo ogromno ceno. Vprašanje, kje so rešitve in kdaj, zagotovo pa ne v sklicevanju na obstoječe “mednarodno pravo” in v točenju krokodiljih solz za odstavljenimi diktatorji. V predvidljivi prihodnosti nas čaka zgolj viharno morje, kjer bo zavetja malo.
Tisti, ki verjamejo, da EU enako ščiti interese Slovenije kot interese Francije ali Nemčije, nimajo pojma, kaj je EU v zadnjih 15 letih pod vodstvom šibkih, razvajenih voditeljev postala. Še večji problem pa je v dejstvu, da sta obe največji državi EU danes geostrateško šibki in na stranskem tiru mednarodnega viharja. Celotna EU je postala odvisna od poceni kitajske robe, varnostnega dežnika ZDA in ruskih energentov.
Slovenija lahko (mora) v tej situaciji naredi predvsem dvoje:
1. okrepi svojo demografsko, gospodarsko, obrambno moč in odpornost ter notranjo enotnost;
2. v merjenju moči velikih vztraja v zavezništvu demokracij oziroma na strani tistih velikih in močnih držav, katerih vlade in predsednike izbirajo na svobodnih volitvah.
Vztrajanje na sedanji poti demografske zime, uvažanja tujcev, slabitve lastnega gospodarstva, šibki obrambni sposobnosti, izključevanja drugače mislečih, spogledovanja s terorističnimi in diktatorskimi gibanji in režimi ter njihovim financiranjem – Slovenijo pospešeno potiska v položaj nepomembnega drobiža, ko bodo veliki in močni na kaki novi Jalti spet delili interesne sfere za prihodnjih 50 let.
Skrajni čas je za streznitev in realistično politiko, ki bo imela v ospredju interes slovenskega naroda, interes slovenskega človeka in državljana ter njegovo svobodo, mir, varnost in blaginjo.”
Se strinjate z njegovim pogledom?
Notranjska.si
English (US)