Po skoraj 15 letih zasliševanj, procesov, medijskega blatenja, kraje zdravja in življenja, svobode in časa, je bila tukaj zdaj izrečena oprostilna sodba.

To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas. Zato najprej iskrena hvala vam, na ta Veliki petek. Hvala tudi moji družini, ki je veliko pretrpela v tem času in mi stala ob strani. Hvala mojim poslanskim kolegom in drugim, ki so se borili z mano in hvala vsem ljudem dobre volje, ki so verjeli, da krivica ne sme zmagati.

Kljub temu, da je šlo od samega začetka za vsem vidno farso, je tožilec zahteval dve leti zapora. To ni bilo prisojeno, a v samem postoku nam je bilo vzeto več. Torej ta zmaga danes, je zmaga v narekovajih. Naš boj tukaj ni končan. Ker so drugi, ki so v podobnih postopkih. Sodnik Radonjić, eden redkih, ki je sodil pošteno. Polovica mojih kolegov iz zadnje vlade, ki je v času covida reševala zdravja in življenja, je v raznih postopkih. Hkrati je na slovenskih sodiščih na stotine ljudi, ki jih ne poznate, v raznih postopkih, pa tam nikoli ne bi smeli biti. Če ne zaradi drugega, zato ker trajajo 5, 10, 15 let. Pravica odložena, je pravica odrečena. Ne glede na to, kaj je na koncu. Zato se naš boj danes šele začenja.

Isti tožilec, ki je tukaj zahteval dve leti zapora za direktorja nekega podjetja, ki je naredil profit pri poslu, ni vložil kazenske ovadbe zoper ministrico, ki je podpisala pogodbo za Litijsko. Tam so vložili ovadbo proti uradnikom, ne proti ministrici, ki je podpisala pogodbo za neko podrtijo, ki je 10 minut peš od njene pisarne, pa ni šla niti pogledat. Niti proti ministru za finance, ki je iz sredstev za izredne razmere dal denar za podrtijo. Oni so nedotakljivi.

Zato se mi danes borimo in se bomo še naprej borili za vse tiste, ki so v krivičnih postopkih. In zoper tiste, ki niso v postopkih, pa bi morali biti.

In prihaja čas, ko se bo to zgodilo. Kajti veliko so nam ukradli, veliko so nam vzeli. Pravzaprav so nam ukradli državo in iz naše lepe Slovenije delajo jugoslovanski pašaluk. Jugoslovanski pašaluk, ne srbski, kajti to bi bila žalitev za Srbijo. Kajti jugoslovanska mentaliteta je žal najbolj preživela ravno v Sloveniji. Tako imamo danes ljudi iz vrha globoke države, ki ne vedo ali bi kandidirali v Ljubljani ali v Beogradu. So pa nedotakljivi.  Mineva natančno enajsto leto, ko je gospod Janković takrat, ko so po Patriji mene zaprli malo pred volitvami, na zagrebški televiziji na vprašanje, ali se ne bojite, da bi tudi vas zaprli, odgovoril: »Nikakor, jaz sem bil vedno proti politiki Janeza Janše.«

To je ta kriterij pravne države pri nas. Pravijo, niso vsi sodniki takšni. Ne, niso. Je pa v slovenskem sodstvu veliko krivosodja. In če je to neodvisen sistem, naj se očisti. Naj pristojni zamenjajo predsednike sodišč, kjer se stvari ne delijo po pravem vrstnem redu, ampak tako, da vedno »pravi« dobijo »prave« stvari v roke. Naj se to zgodi, pa bomo začeli verjeti, da se stvari urejajo. Se pa to samo po sebi ne bo naredilo, dokler vsak med nami ne bo uporabil najmočnejšega orožja, ki obstaja v demokraciji. To je glas. Ko gre zares ima gospod Janković samo en glas, tako kot vsak med nami. Ampak ta glas je treba uporabit. In treba se je zavedat, da vsak glas, ki je organiziran, velja petkrat več. Zato tisti, ki še razmišljate ali bi se angažirali, ali bi se pridružili, vabljeni v Slovensko demokratsko stranko. To je edina sila, ki lahko slovensko ukradeno državo vrne nazaj in naredi Slovenijo takšno, za kakršno smo glasovali na plebiscitu.

Spoštovani, prvič lahko ta glas uporabite že kmalu. In uporabite ga, drugače vam lahko tudi to prepovedo. Kajti prvič v zgodovini neke demokratične države se je zgodilo, da oblast poziva na bojkot volitev. Na bojkot! Če so tako prepričani, da je prav, da peščica privilegirancev dobi dodatek k pokojnini, ki je trikrat večji od vaše pokojnine, potem naj gredo na referendum in naj glasujejo za to. Če mislijo da je to prav – tak zakon so spravili čez Državni zbor. Ne pa pozivat na bojkot. Ne jemat ljudem, volivcem, državljankam in državljanom temeljno moč, ki jo ima vsak v demokraciji. Od tega, da vam glas prepovejo, je samo še en korak. Samo še en korak! Kajti dogaja se tudi to, da z glasovanjem v parlamentu, jemljejo tudi besedo. Poslancem. Zakaj imamo parlament? Zato da se tam soočajo različna mnenja, da se ti interesi ne spopadajo v vojnah, konfliktih, na ulicah z nasiljem. Zato je parlament. To je način, da se argumenti soočijo. Kako naj se soočijo, če ti vzamejo besedo? Itak imajo večino. Zdaj pa z glasovanjem, ko jim kaj ni všeč, ko naš poslanec citira Ustavo, rečejo: »Opomin, opomin, jemljem besedo, kdo je za… ?« Izglasujejo. Ne glede na to oprostilno sodbo danes, ki je ne bi bilo brez vas, smo zelo daleč. In budnica prihaja, ne pet do dvanajstih, ob dvanajstih. In 11. maja bo prvi test. Če nas bo takrat premalo, ne vem, če boste lahko še kdaj glasovali na referendumu. Povejte tudi ostalim, da gre zares.

Je pa res tudi, da je danes velik praznik. Veliki petek. Saj poznamo, sklicevali so procese na Božič. Kučanovi komunisti so imeli svoj zadnji kongres v božičnem času leta 1989 zato, da bi dokazali, da so še pravi, tudi proti Beogradu. Ljudi so sodili na božičnih procesih. Nekaterim pač ni nič sveto. Nam je. Zato predlagam, da se zdaj v miru razidemo, da se zberemo vedno, kadar bomo namesto čistega zraka dihali krivico. In da se zberemo vedno, ko se bomo borili za to, da si slovensko državo, to lepo domovino, priborimo nazaj.

Hvala še enkrat za vso podporo. Hvala iz globine srca. Vi ste upanje za boljšo Slovenijo.