Jana Kovač Valdés in Veronika Valdés. Igriva temačnost v plesni preobleki!

V soboto, 11. aprila, smo si v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ogledali letno predstavo učencev plesnih pripravnic B in sodobnega plesa Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Koreografije Jane Kovač Valdés in Veronike Valdés so nastale po navdihu ikonične družine Addams in recentne serije Wednesday, ki sta ju avtorici že v začetku sezone izbrali kot izhodišče za igrivo in otrokom prilagojeno odrsko interpretacijo. Uigran tandem mama–hči je v preteklih letih zasnoval že vrsto letnih produkcij, te pa vsako sezono izhajajo iz drugačnega tematskega sveta ter se vselej prilagajajo širokemu starostnemu razponu učencev od 6 do 14 let. Med zadnjimi projekti so Misija: čist zrak! (2025) na temo kakovosti zraka, Animalia (2024) o živalskem kraljestvu ter Hobgoblini pobalini ali pazite na svoje ključe! (2023), igriva zgodba o porednih hišnih škratih, ki domnevno kradejo ključe in jih skrivajo na nemogoča mesta.

Še zadnji napotki Jane Kovač Valdes pred nastopom in …

Kot je v uvodnem nagovoru povedala Jana Kovač Valdés, je bila letošnja sezona na področju tekmovalnih nastopov za oddelek še posebej bogata. Tekmovanja namreč predstavljajo pomembno priložnost za umetniško in osebno rast mladih plesalcev, saj jih vsak nastop odrsko izpopolnjuje in predstavlja korak naprej v njihovem razvoju. V tekoči sezoni so se učenci tako že tradicionalno predstavili na festivalu Opus I, ki pod okriljem JSKD deluje vse od leta 1993, prav tako pa tudi na prvi ediciji bienalnega festivala Kontempo v organizaciji Zveze glasbenih šol Slovenije.
Naj obnovimo: Opus I je zasnovan kot izrazito avtorska platforma, na kateri udeleženci na razpisano temo predstavijo lastne plesne miniature, mentorji pa pri tem delujejo predvsem kot svetovalci. Gre za ključno stopnjo v razvoju in realizaciji idej, saj se plesni upi prvič intenzivneje srečajo z oblikovanjem lastnega koreografskega jezika ter širšimi produkcijskimi in tehničnimi vidiki izvajanja – procesom, s katerim se mora vsak, ki želi delovati kot profesionalec na področju, slej ko prej soočiti.

… Večerja pri Addamsovih je zaplesala.

Medtem ko Opus I ali ‘tekmovanje, ki to ni’, daje prednost kreativnosti, Kontempo poudarja tehnično in interpretativno artikulacijo sodobnega plesnega jezika. Namen obeh platform je spodbujanje udeležencev na različnih ravneh, pri čemer je cilj medsebojno dopolnjevanje in omogočanje celostnega pristopa k ustvarjanju.

JSKD vsako leto podeljuje jubilejno priznanje za dolgotrajno in aktivno delovanje na področju plesne dejavnosti. Značke nosijo ime po Meti Vidmar (1899–1975), eni izmed ključnih osebnosti sodobnega plesa na Slovenskem, ki je kot pedagoginja in ustanoviteljica prve šole umetniškega plesa pri nas pomembno zaznamovala razvoj plesnega izobraževanja in pedagogike. Po študiju v Nemčiji, med drugim tudi pri Mary Wigman v Dresdnu, je leta 1930 v Ljubljani z njeno licenco odprla Šolo za umetniški ples, ki je delovala v duhu nemškega plesnega ekspresionizma. V pedagoškem delovanju je razvijala pristop, zasnovan na improvizaciji, raziskovanju gibanja in snovanju avtorskih plesov, pri čemer je poudarjala osebno izraznost, doživetje in razvoj avtentičnega gibalnega materiala. V njenem delu so se odražali tudi vplivi slovenskega prostora, med drugim zametki t.i. okrogle linije oziroma plesne tehnike krožnih linij kot izhodišča za nadaljnje ustvarjanje. Po drugi svetovni vojni je šolo ponovno odprla in s poučevanjem nadaljevala vse do upokojitve leta 1965 ter tako pomembno sooblikovala razvoj slovenskega sodobnega plesa.

Bronaste značke za več kot pet let plesnega udejstvovanja so na dogodku prejeli KGBL učenci in učenke: Nastja Berkopec, Nuša Malešič, Ruben Gombač ter Urban in Voranc Žagar. Priznanja je podelila Nina Meško (JSKD), ki je izpostavila pomen spodbujanja plesne kreativnosti. Poudarila je, da ustvarjalni ples mladim ponuja svobodo izražanja, razvija zavedanje telesa in krepi sodelovanje, hkrati pa jih v času digitalnih zaslonov vrača k neposrednemu, resničnemu stiku. Ob zaključku nagovora se je zahvalila tudi plesnima pedagoginjama, ki otrokom in mladim to izkušnjo omogočata skozi celoten 9-letni izobraževalni proces.

Idejno zasnovo, režijo in realizacijo Večerje pri Addamsovih kot že omenjeno podpisujeta Jana Kovač Valdés in Veronika Valdés, pri projektu pa sta, kot že vrsto let poprej, sodelovali kostumografka Mojca Janželj Tomažič (Kontrastika) ter Petra Hlebš Stropnik, ki je poskrbela za video projekcijo. Korepetitorja sta bila Mija Novak in Žiga Brlek. Na predstavi so sodelovali učenci in učenke iz plesnih pripravnic B ter 1. do 6. razreda sodobnega plesa, kar je skupno približno 145 otrok.

Prek trinajstih koreografij se zastavljena tema razvija skozi različne prostorske postavitve in gibalne pristope, od uvodne situacije do njenih razširitev in variacij. Začetek uprizoritve naznani prepoznavna glasbena tema Addamsovih z značilnimi tleski in temačno orgelsko spremljavo, lik Roke pa prečka oder in odpre zastor, za katerim se razkrije slika zadnje večerje z 18 nastopajočimi iz 6. razreda sodobnega plesa, v frontalni postavitvi razporejenimi na in ob mizah. Prizor se nadaljuje z mizami kot osrednjimi rekviziti, pri čemer se začetna postavitev tekom točke razgrajuje in znova sestavlja v predrugačene formacije. Večerja se zaključi z dramaturškim obratom, ko mala Sreda razdeli strupena jabolka in z njimi ‘pokonča’ celotno druščino.

Motiv množenja, ki je prisoten skozi celotno predstavo, se duhovito nakaže že v drugi koreografiji; tam strupena jabolka uidejo Sredinemu nadzoru, jo obkrožijo in prevzamejo vodilno vlogo. Omenjeni princip se kasneje razširi še na like, denimo v koreografiji Buuummm!!!, v kateri se na odru pojavi osem Pugsleyjev, ali v Multiplikaciji, v kateri se v Sredo preobrazi kar 18 plesalk. Predmeti in liki pri tem ustvarjajo različen učinek: medtem ko jabolka postanejo gonilo dogajanja, kopiranje likov potencira njihov značajski učinek.

Nadaljnje točke prinašajo raznolik gibalni material, izpeljan iz asociacij (npr. gibanje dreves, zombijev), ter prizore, zaznamovane z jasno prostorsko organizacijo. Pri mlajših prevladujejo igrive gibalne naloge, krožne formacije in osnovni partnerski elementi, občasno pa so v različnih koreografijah uporabljeni tudi rekviziti (žarnice, sveče), ki soustvarjajo atmosfero in usmerjajo dogajanje. Kljub številčnosti na odru glavnina nastopajočih ohranja koherentno skupinsko formo, posamezniki pa z izstopom iz nje vzpostavijo vizualne poudarke.

(foto: Petra Hlebš Stropnik)

Večer tako skozi raznoliko zasnovane koreografije vzpostavlja svet, v katerem se motivi iz popularne kulture preoblikujejo v gibalne strukture. Uprizoritev predstavlja pregled učnega procesa v tekočem letu, od ideje do njene odrske realizacije, v kateri se igrivo gibalno raziskovanje prepleta z jasno oblikovanimi prostorskimi postavitvami. Se veselimo prihodnjih produkcij!