Jan Šmarčan: Sveti norec, vila in pesnik

Foto: Maja Šivec

***
»Izgubil sem se, ne najdem miru,« je dejal sveti norec in pričel teči za soncem. Prvi žarek, ki je zasijal na njegovo lice, ga je pognal z doma. Cel dan je hodil z vzhoda na zahod in vedno težji je bil njegov korak. Prisluhnil je pticam, pele so pesem o miru, a jih ni razumel. Stopal je iz kraja v kraj in ob večerih utrujen zaspal. Vsaj v noči je našel nekaj miru. Tisti, ki jih je srečeval, so bili dobri z njim in so mu nudili prenočišče. A vsako jutro in prvi žarek sonca, sta ga gnala na pot. In je hodil, ni našel miru. Vedno bolj utrujen je postajal, vedno težji je bil njegov korak. Ni jih slišal, ko so mu govorili, da je nekje tudi zanj kraj miru. Taval je dalje, le ob luni si je spočil za nekaj ur. Potem pa spet sonce.

***

»Strah me je, bojim se ljudi in zato previdno stopam skozi svet,« je dejala vila. Ima slabe izkušnje iz preteklosti in najraje sama sedi v družbi štirinožnih prijateljev. Ti so nežni in zvesti, nikoli je ne pustijo na cedilu. Rada jih ima, rada ima njihove dlake, ki jih puščajo v skupnem domovanju. Vsake toliko zapusti svojo hiško ob tolmunu katerem se kopa in se trese ob misli na hudobne ljudi. Kadar se opogumi in se spusti v vas, kjer nabavi potrebščine, ki jih sama na zmore pričarati je cmok v grlu. Prežene ga tako, da poje uspavanke. Takrat je ljudje ne ogrožajo in tako lahko v miru nabavi nekatere nujnosti. Ljudje ji izročijo potrebno in zaspijo. Ona pa se zmedena vrne na svoj dom in se zopet pomiri v družbi kosmatih prijateljev. Nekega dne bo tudi ona zaupala ljudem.

***

»Slišal sem glasove,« je dejal pesnik. Bili so dobri do njega in mu pripovedovali zgodbe o škratih in vilah. Tako je bilo na začetku, nato je zvok postal demonski in je rohnel v njegovi glavi. Takrat je obmolknil in beseda je zastala. Potem se je navadil zvoka in ga ujel v pesem. Njegove besede so bile zven demona. Ljudje so ga poslušali in se mu čudili, d kje takšen zven njegovega glasu. On pa ni znal drugače. Le v pesmi je bila njegova beseda. Drugače pa molk. Tisti, ki so ga dobro poznali, so vedeli: poje, ker ne more govoriti. Nato je spoznal može v belem, podarili so mu mano, ki umirja. Glasovi so obmolknili, a obmolknila je tudi pesem. Bil je srečen, saj je lahko zopet govoril po človeško. A nekaj je manjkalo, pesem je umrla. Zdaj po letih iskanja zopet lahko poje in ljudem pripoveduje zgodbe o luči.

***

Prišel je sveti norec, v vsej svoji slavi je prišel in ponižno vprašal: »Smem sedeti tukaj, na robu vaše mize?« Bili so gostoljubni in mu ponudili vina in kruha. Sveti norec se je odpočil in se razgledal po dvorani. Marsikaj so govorili, zbrani tisti dan za mizo. Tam nekje v kotu, tam nekje ob strani sta sedela vila in pesnik. Sveti norec se je vstal, razširil roke in dejal: »Ko pesnik zasliši njen glas, vzame pero in napiše.«

***

Sveti norec je govoril: »Njen glas je glas vile, ki poje uspavanke. Najbolje bi bilo, da dela na radiu in v spanec ponese vso mesto.« Vsi so se nasmehnili in nadaljevali pogovore o vsakdanjostih. Le pesnik je postal. Se spomnil žara v njenih očeh in tistega prvega pogleda, ko je rahlo zardela. Potem je postal pozoren na njen glas, ki je v njem prebujal plimo in oseko. Sveti norec je govoril: »Miren sem, ko stojim med vama, med vilo in pesnikom.« Oba sta se zdrznila in zardela v nemiru.

Maja Sivec Fotomaja@gmail.com

O Avtorju

Jan Šmarčan je rojen leta 1979 v Mariboru, kjer živi in ustvarja. Prva objava iz leta 1999 sovpada z začetki javnih nastopov. Njegova dela so bila objavljena v različnih zbornikih in revijah, sodeloval je pri več performansih. Njegova poezija je bila uglasbena in izdana na CD-jih v sklopu projekta Rokerji pojejo pesnike.

Doslej je izdal tri samostojne publikacije: Njej (Litera, 2007), Tebi (Droplja, 2014) in Do kapele ne prideš nikoli (Volosov hram, 2016). Nastopal je na številnih slovenskih in mednarodnih festivalih, njegova dela pa so prevedena v nemščino, angleščino, hrvaščino, bosanščino, srbščino, romunščino in madžarščino. Svoja dela je predstavljal na branjih v Sloveniji, Avstriji, Romuniji in na Hrvaškem. Prejel je tudi več nagrad.