Jagode: Koliko jih pridelamo in v kateri slovenski regiji jih zraste največ?

2 days ago 18

ARTICLE AD

Na prvem ugrizu so sladke, sveže in dišeče. Slovenske jagode imajo med potrošniki poseben status, saj pomenijo začetek domače sezone sadja. Toda za tem preprostim sadežem stoji zahtevna in tehnološko dovršena pridelava, ki se v zadnjih desetletjih vedno bolj usmerja v zaščitene prostore in natančno usklajene postopke vzgoje. Med vsemi regijami izstopa ena: Posavje.

Ta regija, znana po vinogradih, termalnih vrelcih in sončnih pobočjih, se vse bolj uveljavlja tudi kot središče pridelave jagod v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in lokalnih virov iz Sevnica ter Brežic je prav Posavje tisto območje, kjer nastane največ domačih jagod – tako po količini kot po kakovosti.

Jagode v številkah: koliko jih pridelamo v Sloveniji?

Po podatkih SURS je skupna letna pridelava jagod v Sloveniji odvisna od letine in se običajno giblje med 1.900 in 2.600 tonami. Povprečni pridelek znaša od 18 do 20 ton na hektar, kar pomeni, da za dosego teh številk potrebujemo med 100 in 140 hektarjev nasadov.

Na ravni države so bile pridelovalne površine v zadnjih dveh desetletjih razmeroma stabilne, z rahlim nihanjem. Leta 2000 je bilo skupno 106,7 ha jagodnih nasadov, leta 2022 pa 120,7 ha. Najnižja točka je bila leta 2006 s 66,6 ha, nato pa se je površina znova povečala, predvsem na račun razširitve zaščitenih tunelov, ki omogočajo zgodnejše obiranje in večjo zaščito rastlin pred vremenskimi nihanji.

Zanimivo je opazovati premik pridelave iz odprtega prostora v zaščitene sisteme: leta 2000 je bilo pod tuneli 46,6 ha, do leta 2022 pa se je ta številka dvignila na 91,2 ha. Pridelava jagod se torej seli v nadzorovane pogoje, kar omogoča večjo zanesljivost pridelka in boljši pridelek na hektar.

Posavje, epicenter slovenskih jagod

Med vsemi regijami prav Posavje izstopa kot največji pridelovalec jagod. Po podatkih iz Občine Sevnica in regionalnih poročil iz leta 2024 obsega približno 70 hektarjev jagodnih nasadov, kar predstavlja več kot polovico vseh nasadov v državi.

Letna količina pridelanih jagod v Posavju je ocenjena na 1.000 do 1.300 ton, kar pomeni, da skoraj vsak drugi sadež, ki ga pojemo na začetku poletja, prihaja prav iz tega območja.

Razlog za to koncentracijo pridelave ni le v tradiciji, temveč tudi v ugodnih mikroklimatskih razmerah in razpoložljivosti ravnih površin, ki so primerne za intenzivno kmetijsko rabo. V Posavju je pridelava skoncentrirana predvsem v občinah Sevnica, Krško in Brežice, kjer je dovolj vodnih virov, dobro prepustnih tal in izkušenih kmetovalcev.

Tehnološko napredna pridelava

Čeprav je pridelava jagod razdrobljena in vključuje veliko manjših pridelovalcev, gre za tehnološko zelo napredno kmetijsko panogo. Večina nasadov sodi v kategorijo integrirane pridelave, kar pomeni nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dosledno upoštevanje agrotehničnih ukrepov.

Najpogostejša oblika vzgoje je sajenje enkrat rodnih ali večkrat rodnih sort v zemljo, prekrito s črno folijo, pod zaščito plastičnih tunelov. Ta sistem omogoča zgodnejši pridelek in zaščito pred vremenskimi neprilikami.

V Posavju pogosto najdemo kapljično namakanje, zaščito pred zmrzaljo s pomočjo mikropršenja in natančno načrtovane režime gnojenja. Kar daje visok donos na enoto površine. V praksi to pomeni, da se na enem hektarju ob idealnih razmerah prideluje tudi do 22 ton jagod.

Povpraševanje presega ponudbo

Čeprav letno pridelamo od 1.900 do 2.600 ton jagod, je to le polovica potreb slovenskega trga. Ostalo zapolnjujejo uvožene jagode, večinoma iz Italije, Španije in Grčije. Vseeno pa domače jagode na trgu ohranjajo visoko ceno – predvsem zaradi svoje arome, svežine in kratke poti od nasada do trgovine.

V Posavju jagode večinoma prodajajo lokalno, na tržnicah, neposredno iz kmetij ali v sodelovanju z zadrugami. Vendar pa pomanjkanje organizirane distribucije in povezovanja med pridelovalci še vedno ostaja izziv. Mnoga kmetijska gospodarstva nimajo možnosti za večje trženje, zato ostaja potencial za rast v boljši povezavi, zlasti za nastop na večjih trgih.

Dolga sezona, ki traja od pomladi do začetka jeseni

Zahvaljujoč različnim sortam in tehnologiji tunelov se sezona jagod v Posavju začne konec aprila in lahko traja vse do sredine junija, pri večkrat rodnih sortah celo v jesen. Zgodnje sorte zorijo pod tuneli, srednje pozne pa v odprtem prostoru, kar omogoča podaljšanje časa obiranja.

Poleg svežih jagod vse več kmetij ponuja tudi predelane izdelke: marmelade, sokove, jagodni kis, zamrznjene jagode in druge izdelke z dodano vrednostjo. S tem se krepi tudi lokalna blagovna znamka in prepoznavnost pridelovalcev.

Jagode – kako se je pridelava razvijala skozi leta

Statistični podatki razkrivajo zanimivo dinamiko:

Leta 2000: 106,7 ha jagod (60 ha na prostem, 46,6 ha v zaščitenem prostoru)
Leta 2006: padec na 66,6 ha skupno (le 31 ha pod tuneli)
Leta 2022: 120,7 ha skupno (91,2 ha pod tuneli)

Povečuje se tudi število pridelovalcev: iz 187 leta 2006 na 312 v letu 2022. To kaže na trend širjenja pridelave, a tudi na večjo razdrobljenost – povprečna površina na pridelovalca ostaja majhna.

Kaj jagode pomenijo za lokalno skupnost

Poleg tega jagode predstavljajo pomemben sezonski vir dohodka za številne kmetije. V maju in juniju se na kmetijah poveča potreba po delovni sili, pogosto gre za lokalno zaposlovanje dijakov in študentov.

Jagode imajo tudi tržno prednost, saj sodijo med sadje z najnižjo ceno na enoto teže v času začetka poletja – potrošniki so pripravljeni plačati več za domačo kakovost.