Izzivi prihodnje vlade: Na področju digitalizacije nujno zagotavljanje ustreznih financ

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi digitalizacije in umetne inteligence.

Direktor združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Nenad Šutanovac je spomnil na izid publikacije Program za uspešno digitalno Slovenijo, ki je kratek povzetek ključnih potrebnih ukrepov v Sloveniji na področju digitalizacije gospodarstva. Kot so navedli v programu, je digitalizacija temelj uspešnosti celotnega gospodarstva, saj digitalne tehnologije postajajo središče nove industrijske revolucije in ključni vzvod preobrazbe gospodarstva in družbe.

Da bi država bolje podprla razvoj poslovnega okolja in potrebne ukrepe, je po prepričanju združenja treba ohraniti delovanje ministrstva za digitalno preobrazbo kot ključnega koordinatorja nacionalne agende ter v okviru vlade imenovati državnega sekretarja za digitalizacijo gospodarstva, ki bo odgovoren za usklajeno izvajanje ukrepov za podjetja.

Med ključnimi ukrepi so v programu izpostavili posodobitev strategije Digitalna Slovenija 2030 z okrepljenimi prioritetami za gospodarstvo ter zagotovitev dolgoročnega in predvidljivega financiranja podpornih ukrepov. Zavzemajo se tudi za uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v vse razrede osnovne in srednje šole ter povečanje vpisa v digitalne študijske programe. Potrebna so tudi vlaganja v varno in suvereno digitalno infrastrukturo ter spodbude za razvoj panoge informacijsko-komunikacijskih tehnologij, dodajajo.

Na področju umetne inteligence bo medtem največji izziv nove vlade definirati jasno in izvedljivo strategijo na tem področju in zagotoviti financiranje za njeno izvedbo, je pojasnil vodja odseka za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan (IJS) in tehnični koordinator projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) Sašo Džeroski. Ob tem je poudaril, da je Slovenija v preteklem obdobju imela dober okvir v obliki Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2020-2025, za katerega pa ni bilo zagotovljenega financiranja.

Od naslednje vlade pričakuje tudi konkreten akcijski načrt za razvoj vseh elementov ekosistema umetne inteligence, potrebnih za pridobivanje in razširjanje znanja, in vključevanje umetne inteligence v izdelke in storitve.

Vlada naj obenem podpre raziskovalne in razvojne projekte ter spodbudi sodelovanje med akademsko sfero in končnimi uporabniki iz zasebnega in javnega sektorja, poziva. Posebna pozornost naj bo namenjena razvoju talentov, saj je to po prepričanju Džeroskega ključnega pomena za razvoj področja in ohranjanje vodilne vloge Slovenije v regiji.