Izzivi prihodnje vlade: Krepitev ugleda učiteljev in inkluzije v vzgoji in izobraževanju

Prihodnja vlada se bo morala na področju vzgoje in izobraževanja soočiti s kadrovsko krizo. Po mnenju šolnikov bi bilo treba pedagoški poklic ustrezno ovrednotiti, prav tako pa tudi krepiti njegov ugled. Izpostavili so še pomen zagotavljanja varnega učnega okolja in ukrepe za integracijo otrok migrantov, izzive pa prinaša tudi sodobna tehnologija.

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi vzgoje in izobraževanja.

To področje je po navedbah predsednice Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijele Makovec Radovan trenutno sredi zelo dinamičnega obdobja in se sooča s številnimi izzivi. Med njimi so kadrovska kriza strokovnih delavcev po celotni vertikali, implementacija kurikularne prenove, skrb za duševno zdravje šolajočih, zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, krepitev inkluzivne naravnanosti, generativna umetna inteligenca, trendi padanja pismenosti, iskanje ravnovesja med kakovostjo in kvantiteto, je naštela.

Opozarja, da iz sistema vzgoje in izobraževanja “vztrajno izginjajo strokovno premišljene in utemeljene rešitve, ki bi bile dogovorjene v najširšem možnem krogu”. “Politiki pozabljajo, da sta vzgoja in izobraževanje tako pomembni temi, da terjata najširši družbeni konsenz, ki bi se moral izražati tudi v tem, da se politične stranke ne glede na svojo usmeritev dogovorijo o skupni strategiji, sistemskih rešitvah, ki bi bile posledica širokih strokovnih razprav in bi temeljile na resnih analizah, predvsem pa na vprašanju o pomenu in vlogi vzgoje in izobraževanja v naši družbi,” meni.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je izpostavil pomen ustreznega financiranja vzgoje in izobraževanja. Med drugim bi bilo treba zaradi ustrezne integracije otrok migrantov zagotoviti dovolj sredstev za dodatne strokovnjake za poučevanje slovenskega jezika in za stike s starši ter za takšne pogoje dela za učitelje, ki bodo omogočali kakovostne izobraževalne procese, je pojasnil.

Delo učiteljev bi moralo biti ustrezno vrednoteno, prav tako pa bi morala prihodnja vlada delati na sistematični krepitvi ugleda izobraževalnih poklicev v družbi, je dodal.

Po mnenju predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojce Mihelič je treba učiteljski poklic korigirati, malo manj regulirati in dovoliti nekoliko več avtonomije. Mlade bi v učiteljski poklic privabili s službenimi stanovanji, meni. Direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar je pozvala tudi, da se poveča plača ravnateljev in uredi plačilo delovne uspešnosti.

Kot je še navedla Počkar, bi bilo treba pripraviti strateške rešitve za preprečevanje medvrstniškega nasilja, zavzela pa se je tudi za omejitev dostopa mladih do socialnih omrežij.

Mihelič je izpostavila tudi potrebo po opredelitvi vloge staršev v šolskem prostoru. “Malo manj vtikanja, malo več zaupanja,” je pojasnila. Po mnenju Mihelič bi bilo treba urediti tudi področje dela z nadarjenimi.

Po Štrukljevem mnenju je treba krepiti javne vrtce. Glede odprave fleksibilnega normativa števila otrok v vrtcih, ki se bo po jeseni sprejeti rešitvi uveljavila leta 2030, bi si želeli, da bi se uveljavila že prej. Urediti pa bi bilo treba tudi prostorski normativ, je dodal.

Želi si tudi vlaganj v tehnološka orodja. Tudi po mnenju Počkar bo morala nova vlada v okviru digitalne preobrazbe razmišljati o nabavi licenc za klepetalne robote. Prav tako upa, da bo šolsko ministrstvo uredilo aplikacije za e-dnevnik in e-redovalnico.