Izzivi preventive na Gorenjskem povezani s slabšo dostopnostjo do ginekologov in psihiatrov

Kranjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je danes v Kranju pripravila strokovni posvet o preventivi v družinski medicini za zmanjšanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni na Gorenjskem. Posebni izzivi regije se med drugim kažejo zaradi slabše dostopnosti do ginekologov in psihiatrov.

Predstojnica kranjske območne enote NIJZ Alenka Hafner je na posvetu predstavila najnovejše podatke o zdravju v gorenjski regiji. Posebej Gorenjska negativno izstopa po boleznih, ki so neposredne pripisljive alkoholu, kjer zaseda prvo mesto med slovenskimi regijami. Slabša od povprečja je tudi po številu poškodovanih v transportnih nezgodah.

Kazalec bolniške odsotnosti, kjer je bila Gorenjska dolgo najboljša, se je močno poslabšal. Ostaja pa Gorenjska visoko po stopnji delovne aktivnosti. Nižja od povprečja je tudi umrljivost po stalnem bivališču. Prav tako se regija lahko pohvali s telesnim fitnesom osnovnošolskih otrok.

Raziskave kažejo, da so Gorenjci bolj sproščeni in srečnejši od slovenskega povprečja. Zadovoljni so s svojim duševnim zdravjem, čeprav podatki dejansko kažejo, da imajo Gorenjci nadpovprečno število duševnih težav. Kot je opozorila Hafner, je problem slaba dostopnost do psihiatrov. Glede samomorilnosti pa količnik na zgornjem Gorenjskem raste, medtem ko se na spodnjem znižuje.

Kar se tiče preventivnih programov, Gorenjska prednjači po odzivnosti na program Svit, ki pa se je v primerjavi s predkoronskimi leti zmanjšala. Slabše je pri odzivnosti na program Zora, kjer je Gorenjska na predzadnjem mestu med regijami, odstotek pa še pada. Kot je zagotovila Hafner, vzroke že poznajo in delajo na izboljšanju. Izpostavila je vabljenje obeh bolnišnic, ki delujeta na primarni ravni in slabo dostopnost do ginekologov v ambulantah zlasti zgornje Gorenjske.

Regijsko odgovorna zdravnica za preventivo Marjeta Zupančič iz Zdravstvenega doma Jesenice je spregovorila o tem, kaj zdravniki družinske medicine pogrešajo na področju preventive. Opozorila je na problematiko podrobnih menedžerskih preventivnih pregledov. Nekatere najdbe namreč namesto, da bi zmanjševale zbolevnost in smrtnost, povečujejo število nepotrebnih zdravljenj in zmanjšujejo njihovo kakovost. “Na ta način lahko celo zdravega človeka spremenimo v bolnika,” je opozorila. Ob tem je dodala, da bi potrebovali pomoč pri ustrezni interpretaciji mejnih stanj izvidov presejalnih testov.

So tudi dileme, povezane s svetovanji o zdravem življenjem slogu. Nekateri pacienti namreč spremembe odločno zavračajo. Kot je ocenila Zupančič, je pomembno, da pacientom svetujejo, vendar jih ne smejo siliti v spremembe, temveč morajo z njimi doseči konsenz, sicer sodelovanje ni mogoče.

Današnjega posveta v Kranju so se udeležili različni akterji na področju preventive. Kot je poudarila Hafner, je pomembno, da se med seboj srečujejo in spregovorijo o dobrih ter tudi malo manj dobrih praksah. Le sodelovanje lahko namreč pripelje do dolgoročnih uspehov.

Zbrane je nagovoril tudi kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je prepričan, da bo h kakovosti zdravstvene oskrbe na Gorenjskem pomembno vplivala tudi nova regijska bolnišnica. Postopki za uresničitev projekta tečejo, povezani pa so s številnimi infrastrukturnimi zahtevami.

Kot je za STA povedal Rakovec, bodo v kratkem na prihodnji lokaciji bolnišnice stekle arheološke raziskave. Nadaljujejo tudi s pripravami prometne študije, ki so jo razširili na celotno območje Zlatega polja. Prihodnji mesec naj bi končali hidrološko študijo glede vodovoda. Kar se tiče sodelovanja z državo, naj bi medresorsko določili osebo, ki bo zadolžena za projekt, medtem ko naj bi na kranjski občini posebej zaposlili strokovnjaka za vodenje projekta.