Izrael in Hezbolah po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja (zbirno)

Po več kot letu dni spopadov je danes v veljavo stopil dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom, ki predvideva umik izraelske vojske iz Libanona, borci Hezbolaha pa naj bi se premaknili severno od reke Litani. V svetu so dogovor pozdravili. Mnogi so prepričani, da bi se napori sedaj morali vložiti tudi v končanje vojne v Gazi.

Ob 4. uri zjutraj po lokalnem času je začela veljati prekinitev ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah. Sprti strani sta dogovor dosegli ob posredovanju ZDA in Francije. V skladu s pogoji dogovora naj bi se izraelske sile v 60 dneh umaknile iz Libanona, sile Hezbolaha naj bi se umaknile severno od reke Litani, nadomestila pa bi jih libanonska vojska.

Dogovor naj bi vključeval tudi ustanovitev odbora pod vodstvom ZDA, ki bi nadzoroval njegovo izvajanje, in zagotovila Washingtona, da lahko Izrael še naprej ukrepa proti neposrednim grožnjam, če tega ne bo storila libanonska vojska.

Če se bo prekinitev ognja obdržala, bo to pomenilo konec več kot leto dni trajajočih spopadov med Izraelom in Hezbolahom. Ti so se zaostrili septembra, ko je izraelska vojska stopnjevala obstreljevanje Libanona, sprožila omejeno kopensko invazijo in ubila številne visoke predstavnike Hezbolaha, tudi nekdanjega vodjo Hasana Nasralo.

Spopadi so od oktobra lani po podatkih libanonskih oblasti zahtevali najmanj 3823 življenj v Libanonu, več kot 900.000 ljudi pa je zapustilo svoje domove. Na izraelski strani medtem poročajo, da je bilo ubitih najmanj 82 vojakov in 47 civilistov.

Kljub prekinitvi ognja je izraelska vojska prebivalce juga Libanona pozvala, naj se še ne vračajo na domove, saj njihovi vojaki za zdaj ostajajo na položajih, približevanje tako njim kot krajem, katerih evakuacije so pred tem odredili, pa da je prepovedano.

Naj se ne vračajo v vasi in mesta, kjer je prisotna izraelska vojska, je prebivalce pozvala tudi libanonska vojska, ki zagotavlja, da sprejema vse potrebne korake za namestitev lastnih sil na jugu države. Kljub svarilom se proti jugu države zgrinja na tisoče ljudi.

Preden je danes začel veljati dogovor sta obe strani izvedli še nekaj napadov. Izrael je bombardiral Bejrut ter mejne prehode med Sirijo in Libanonom, Hezbolah pa je z droni napadel Izrael. Od jutra se strani zaenkrat držita prekinitve ognja.

ZDA in Francija, ki sta posredovali pri pogajanjih, sta kmalu po sklenitvi dogovora izrazili prepričanje, da bo ta ustvaril pogoje za ponovno vzpostavitev trajnega miru in omogočil prebivalcem obeh držav, da se varno vrnejo na svoje domove.

Obe državi si bosta prizadevali za celovito izvajanje in uveljavljanje dogovora ter obenem vodili tudi mednarodna prizadevanja za krepitev zmogljivosti libanonske vojske. Napovedali sta tudi prizadevanja za podporo gospodarskega razvoja Libanona. Ameriški predsednik Joe Biden je prepričan, da so ZDA s premirjem dobile nov zagon za posredovanje pri sklenitvi premierja v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je Bidnu zahvalil za njegovo vlogo pri dogovoru. Izrazil je prepričanje, da bo palestinsko gibanje Hamas v Gazi sedaj osamljeno, Biden pa je Hamas pozval, naj takoj izpusti talce, ki jih je zajel 7. oktobra lani in s tem konča spopade.

Libanonski premier Nadžib Mikati je medtem dogovor označil za temeljni korak za zagotovitev stabilnosti v regiji.

Podobna mnenja se vrstijo tudi iz sveta.

ZN in EU sta pozdravili dogovor o prekinitvi ognja in hkrati opozorili, da ostaja še veliko dela za njegovo uresničitev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prepričana, da bo Libanon sedaj dobil priložnost za utrditev notranje varnosti in stabilnosti, ker se bo vpliv Hezbolaha zmanjšal. “Zdaj je ključnega pomena, da se prekinitev ognja obdrži, da se zagotovi varnost državljanov Libanona in Izraela ter vrnitev notranje razseljenih oseb,” pa je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Britanski premier Keir Starmer je pozdravil dolgo pričakovano prekinitev ognja, ki bo po njegovem mnenju prinesla določeno mero olajšanja civilistom tako v Izraelu kot v Libanonu. Ob tem je pozval, naj se premirje spremeni v trajno politično rešitev krize v regiji. Nemčija pa je dogovor označila za žarek upanja za celotno regijo.

Tudi Slovenija je pozdravila dogovor in ga označila kot ključni korak za stabilnost v regiji. “To kaže, da je z voljo in predanostjo mogoče doseči mir – naj to navdihne tudi prizadevanja v Gazi,” je sporočilo zunanje ministrstvo.

Peking je sporočil, da podpira vsa prizadevanja za doseganje miru v regiji. Prav tako je pozval k čimprejšnji celoviti in trajni prekinitvi ognja v Gazi.

Tudi Iran je pozdravil konec izraelske agresije v Libanonu. Turčija je pripravljena dati Libanonu potrebno podporo za vzpostavitev notranjega miru. Ob tem je mednarodno skupnost pozvala, naj izvaja pritisk na Izrael, da v celoti spoštuje prekinitev ognja in zagotovi odškodnino za škodo, ki jo je povzročil. Tudi Irak je mednarodno skupnost pozval k ukrepanju za končanje vojne v Gazi.

Hamas je sporočil, da je z Izraelom pripravljen doseči dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. Ob tem je Izrael obtožil, da ovira sklenitev dogovora. Palestinsko gibanje sicer še naprej vztraja pri svojih pogojih za prekinitev ognja ter med drugim zahteva obsežno izpustitev palestinskih zapornikov in popoln umik izraelske vojske iz Gaze v zameno za izpustitev približno sto zajetih talcev.