Izplačevanje delovne uspešnosti letos še po starem (V) (tema)

S plačno reformo so predvidene spremembe tudi pri izplačevanju delovne uspešnosti. Ker pa še niso dorečeni kriteriji, po katerih se bo ta izplačevala, v letošnjem letu še ne bo sprememb. Kot izhaja iz predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, pa bi lahko bilo izjema področje zdravstva.

Letos bo tako še naprej veljalo, da bodo zaposleni v javnem sektorju upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki pa se bo edina izplačevala v skladu z novimi predpisi.

Zaradi več interventnih zakonov se do 30. junija 2020 redna delovna uspešnost ni izplačevala. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa se je izplačevala v višini do 20 odstotkov oz., če je šlo tudi za izplačilo iz posebnega projekta, do največ 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca. Od 1. julija 2020 je ta omejitev 50 odstotkov osnovne plače.

Za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki se izplačuje na mesečni ravni, se ne zagotavljajo dodatna sredstva, ampak se za to namenjajo sredstva iz prihrankov, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Drugače je pri posebnih projektih, ki jih za omejeno obdobje določi vlada in zanj tudi zagotovi sredstva. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da sta bila zadnja taka projekta za zaposlene v zaporih in strokovno-tehnična delovna mesta v zdravstvu in sociali, da pa so se vsi posebni projekti že iztekli.

Za redno delovno uspešnost so letos tako kot lani predvidena sredstva na ravni dveh odstotkov sredstev za osnovne plače. Posamezen javni uslužbenec pa bo lahko iz tega naslova dobil izplačilo v višini največ dveh osnovnih mesečnih plač.

Javnim uslužbencem plačne skupine B pripada redna delovna uspešnost v višini dveh odstotkov letnih sredstev za njihove osnovne plače.

V novem sistemu združeni redna delovna uspešnost in uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

Z novim plačnim zakonom se združujeta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Sredstva za delovno uspešnost bodo znašala tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci bodo morali za delovno uspešnost nameniti tudi 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Javni uslužbenec bo za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če bo delovno uspešnost prejel iz sredstev posebnega projekta, saj bo v tem primeru lahko ta znašala do 50 odstotkov njegove osnovne plače.

Za javne uslužbence plačne skupine B (direktorji, ravnatelji in tajniki) bo delovna uspešnost omejena na eno osnovno plačo letno. Ob tem bodo upravičeni tudi do delovne uspešnosti iz projektih sredstev; če gre za poseben projekt, ki ga določi vlada, višina ne bo smela preseči 33 odstotkov njihove osnovne plače mesečno, pri ostalih projektih pa ne 13 odstotkov.

Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu pa se torej ohranja. Po novem plačnem zakonu se javnemu uslužbencu lahko letno izplača del plače za delovno uspešnost iz tega naslova največ v višini šestkratnika vrednosti plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen meseca decembra preteklega leta.

Pred izplačevanjem delovne uspešnosti po novem še dogovor o kriterijih

Vlada in sindikati naj bi se do 31. decembra dogovorili o novih kriterijih za izplačevanje delovne uspešnosti po novem, s katerimi bi zagotovili transparentno izplačevanje delovne uspešnosti in omogočali stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev. Kriterije za določitev delovne uspešnosti plačne skupine B pa bodo določili pristojni ministri s pravilniki.

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je za STA pojasnila, da so se s sindikati dogovorili, da bodo pogajanja začeli, ko bo izpeljan prehod v nov sistem, predvidoma spomladi. Kot je poudarila, si je za usklajevanja treba vzeti dovolj časa, saj gre, vsaj v posameznih delih javnega sektorja, za precej zahtevno vprašanje. Po njenem mnenju ne bo mogoče določiti enotnih kriterijev po posameznih delih javnega sektorja, ampak jih bo treba morda določiti celo po posameznih sklopih delovnih mest znotraj posamezne dejavnosti.

Če bo obveljala rešitev iz predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v parlamentarni proceduri, pa bi se lahko nove določbe glede delovne uspešnosti za zaposlene v zdravstvenih zavodih začele uporabljati prej kot za ostale, torej pred 1. januarjem 2026. Pogoj pa je, da se pred tem v kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklica uveljavijo kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost.