Ivo Boscarol: “Vedno sem razmišljal drugače”

Na Trubarjevi domačiji na Rašici se je na Trubarjev stol kot prvi letošnji gost usedel znani podjetnik Ivo Boscarol, svetovno uveljavljen slovenski podjetnik, pionir letalstva na električni pogon, vizionar ter največji posamezni donator v zgodovini Slovenije. V pogovoru, ki ga je vodila novinarka Nuša Lesar, je odkrito spregovoril o svojem otroštvu, drugačnosti, podjetniških začetkih in viziji prihodnosti.

Že v začetku osemdesetih let je postal prvi zasebni proizvajalec letal na območju Balkana ter začel graditi globalno prepoznavno letalsko znamko Pipistrel. Pod njegovim vodstvom so Pipistrelova letala osvojila naslove svetovnih prvakov, opravila številne polete okoli sveta in dosegla 16 svetovnih rekordov. Boscarol je znan kot eden od ustanoviteljev kategorije ultralahkega letalstva ter kot večkratni državni prvak in športnik leta. Leta 2020 je s certifikacijo prvega električnega letala za prevoz potnikov Velis Electro postavil mejnik v zgodovini letalstva in odprl pot brezemisijskemu letalstvu ter letečim taksijem.

V šoli je bil povprečen

Po prodaji Pipistrela s svojim znanjem in izkušnjami podpira predvsem zagonska podjetja, vlaga v visoko tehnologijo, farmacijo, zabavno in športno industrijo, medicino, alternativno pridelavo hrane, gostinstvo, vinarstvo ter v različne finančne in nepremičninske naložbe.

Boscarol se svojega otroštva spominja kot obdobja topline in podpore. »Oče je bil izjemno pozoren človek, zelo skrben do mame in do nas otrok,« je dejal. Kljub temu pa je že zgodaj začutil, da izstopa. V šoli se ni najbolje znašel. »Vedno sem razmišljal malo drugače. Stvari, ki so se drugim zdele zahtevne, so bile meni preveč enostavne, zato se mi jih ni ljubilo učiti,« je pojasnil.

Priznal je, da ni bil odličen učenec, temveč nekje v povprečju, a z izrazito radovednostjo in željo po raziskovanju. Tudi danes ga zaznamuje poseben življenjski ritem. Spi zelo malo, pogosto le nekaj ur na noč. »Ne potrebujem veliko spanja. Energijo dobim od ljudi, še posebej od mladih,« pravi.

Od fotografije do podjetništva

Njegova prva velika strast je bila fotografija. Že v gimnaziji ga je popolnoma prevzela, kasneje pa ga je pot zanesla na Radio Študent, kjer je spoznal novinarja Tomaža Drozga. Skupaj sta obiskovala koncerte po Evropi – Boscarol kot fotograf, njegov kolega kot pisec.

Kasneje je v Jugoslavijo pripeljal številne rockovske ansamble. Pri organizaciji koncertov pa je naletel na praktičen problem – pomanjkanje kakovostnih plakatov – in se zato podal v tiskarstvo. Od tam je bil le še korak do novih podjetniških idej, med drugim tudi do tiskanja značk, za kar je navdih dobil v Londonu. Starejši se verjetno še spomnijo napisov na značkah, kot so »Slovenija, moja dežela«, »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi« in podobno.

Že kot otrok je bil povezan z letališčem kot modelar, a je ob študiju (končal je ekonomsko fakulteto) in delu za letenje zmanjkovalo časa, zato je to za nekaj časa potisnil na stran. Prelomnica je prišla, ko se je odločil zapreti tiskarsko dejavnost. »Rekel sem si: s tem smo zaključili, gremo naprej,« pravi. Prodali so stroje, ravno v tem času pa so se začeli pojavljati prvi zmaji (ultralahka letala).

Obrt je pridobil tik pred osamosvojitvijo

Začetki niso bili enostavni. »Takrat te obrti sploh ni bilo. Na občini so mi rekli: tega ne morete registrirati. Naj vas o tem poduči Ivo Boscarol. Zgodilo se je, da sva si v tej pisarni nasproti stala dva Boscarola,« se spominja.

Z iznajdljivostjo in pomočjo posameznikov mu je uspelo tik pred razglasitvijo samostojnosti pridobiti dovoljenje, s čimer so bili postavljeni temelji podjetja Pipistrel.

Boscarol je bil med prvimi, ki so verjeli v električno letalstvo. Z ekipo mu je uspel velik preboj: certificirali so prvo električno letalo po najstrožjih letalskih standardih. »To je bil velik mejnik – ne samo za nas, ampak za celotno letalstvo,« poudarja. Njihovo znanje so prepoznali tudi globalni velikani, kot so Airbus, Boeing in Embraer.

Verjame, da prihodnost prinaša revolucijo v mobilnosti. Letenje naj bi postalo dostopno širši populaciji, brez velikih letališč in zapletene infrastrukture. »Letališče bo prišlo k vam,« pravi. Manjša letala naj bi omogočila hitre povezave med mesti, brez potrebe po klasičnih terminalih.

Meso iz celic

Dotaknil se je tudi drugih področij, med njimi pridelave mesa iz celic. Po njegovem mnenju bodo podnebne spremembe močno vplivale na pridelavo hrane, zato bodo potrebne alternative.

»Če pogledamo Azijo, tam preprosto ni več prostora za klasično živinorejo. Tehnologija bo morala ponuditi rešitve,« je opozoril.

Pridelava tkiv in hrane iz živalskih celic v umetnih pogojih pomeni dejansko proizvodnjo mesa, ne le nadomestkov. Gre za enakovreden izdelek, ki je lahko celo bolj zdrav, saj ne vsebuje antibiotikov, rastnih hormonov in drugih dodatkov, ki jih živali sicer prejemajo.

Na svetu je trenutno približno 150 takih podjetij, med njimi tudi njegovo. Okoli 15 jih je že razvilo lastne izdelke. Vlaganja v to področje segajo v stotine milijonov evrov. »Mi delamo z manjšimi sredstvi, vendar to nadomeščamo z motivirano in strokovno ekipo ter inovativnostjo,« poudarja.

Ob koncu je spregovoril še o podjetniški filozofiji. »V današnjem času se pogosto premalo zavedamo, da je kljub vsej tehnologiji človek še vedno najpomembnejši dejavnik. Imel sem srečo, da sem podjetje organiziral tako, da so bili zaposleni vedno na prvem mestu.«

Dela ob nedeljah niso uvajali, delo so organizirali v okviru osemurnega delavnika, zaposlenim pa so želeli zagotoviti pogoje, zaradi katerih niso le prihajali, temveč tudi ostajali.

»Ne le zaradi plače – te nikoli niso bile ekstremne, temveč poštene. Ljudje danes ostajajo zaradi motivacije, pripadnosti in ponosa. Smo eno redkih podjetij, ki v 33 letih poslovanja ni nikoli poslovalo z izgubo. To ustvarja optimizem in željo, da zaposleni ostanejo do upokojitve – ne zaradi pogodb, ampak zato, ker si to sami želijo.«

(mgć)