Ivanc: Trumpov predlog glede carin za EU najverjetneje sredstvo pritiska v pogajanjih

V analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) večjo verjetnost pripisujejo scenariju, da je grožnja predsednika ZDA Donalda Trumpa z uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz EU le dvig pritiska v pogajanjih o prihodnjih trgovinskih odnosih, je za STA navedel glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Vendar pa drugačnega scenarija ne izključujejo.

“Večjo verjetnost (80 odstotkov) pripisujemo scenariju dviga pritiska na EU kot pogajalskega partnerja, in pa, sekundarno, želji po vplivu na ugodna tržna vrednotenja družb, ki bi bila s tem ukrepom dejansko prizadeta, če bi predsednik ZDA svojo grožnjo dejansko uresničil,” je v odzivu na današnje Trumpove zapise na njegovem družbenem omrežju Truth Social za STA zapisal Ivanc.

Scenarij, da se bo Trump tudi tokrat potegnil nazaj, je tako po Ivančevem mnenju verjetnejši, vendar pa zgodovina po njegovih besedah uči, da je možen tudi drugačen scenarij.

Kot je danes zapisal ameriški predsednik, se je z EU zelo težko soočati. “Njihove močne trgovinske ovire, davki na dodano vrednost, absurdne kazni za podjetja, nemonetarne trgovinske ovire, monetarne manipulacije, nepoštene in neupravičene tožbe proti ameriškim podjetjem ter drugo so privedli do trgovinskega primanjkljaja z ZDA v višini več kot 250 milijonov dolarjev na leto, kar je popolnoma nesprejemljivo,” je navedel.

Ker pogajanja ZDA z EU “ne vodijo nikamor”, zato že z junijem predlaga uvedbo 50-odstotnih carin na celoten uvoz iz EU v ZDA. “Carine ne bo, če bo izdelek narejen v Združenih državah Amerike,” je dodal.

Podrobnosti Trumpove grožnje, tako Ivanc, niso razdelane, verjetno je imel v mislih univerzalen dvig splošne carinske stopnje s trenutnih 10 odstotkov na 50 odstotkov.

Trump je v minulih mesecih uvedel 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga v državo. Za okoli 60 držav in EU je napovedal še višje tako imenovane vzajemne carine, a jih je tik po uveljavitvi zamrznil za 90 dni. Takrat je za unijo predlagal 39-odstotno carinsko stopnjo.

Posebno poglavje v Trumpovi trgovinski vojni predstavlja Kitajska. Trump je tako aprila carine na uvoz kitajskega blaga v več korakih zvišal na 145 odstotkov, Peking pa je na to odgovoril z več zaporednimi dvigi carin do ravni 125 odstotkov. Po tistem, ko je postalo jasno, kako hude bodo posledice merjenja moči med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, sta strani nedavno dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni.